Zbrali smo nekaj vtisov posameznikov, ki so se udeležili sobotne slovesnosti. 

Tina Dajčer, provincialna predstojnica šolskih sester sv. Frančiška Kristusa Kralja

FOTO: Tatjana Splichal

Zelo vesela sem, da sem po dolgem času lahko zopet na mašniškem posvečenju, ker je res vsak duhovni poklic dar. Hvaležna za vsak »da«, ko človek velikodušno odgovori Bogu na vse, kar nam On podarja s svojo zvestobo in ljubeznijo. Na poti duhovništva želim vse dobro tako Matjažu kot tudi ostalim novomašnikom. Danes pa se me je še posebej dotaknilo, ko je g. nadškof poudaril, da bodo maziljene njegove roke. Prav po rokah lahko namreč prihaja veliko dobrega ali slabega. Bogu hvala za vsake roke, ki blagoslavljajo. Roke, ki ne jemljejo ampak velikodušno dajejo.

Juliana Veber

FOTO: Tatjana Splichal

Po dolgem času sem se udeležila čudovite slovesnosti mašniškega posvečenja v polni ljubljanski stolnici. Zbrali smo se iz različnih krajev in skupnosti, res pisana Cerkev, združena ob našem novomašniku Matjažu. Nagovarjajo me njegova poklicanost, sam obred posvečenja, mogočno ljudsko petje in sodelovanje, zbor duhovnikov, nadškofove besede v pridigi. Dragi Matjaž, želim ti obilo blagoslova na tvoji duhovniški poti in se veselim s tabo! Aleluja!

Dolores Nyiransabimana

FOTO: Tatjana Splichal

Danes je bilo ganljivo, osvobajajoče, polno Svetega Duha. Zavrteli so se mi tudi spomini v naš skupni misijon v Ruandi, kjer so današnjega novomašnika Matjaža otroci že 11 let nazaj klicali kar »Padiri Matjasi« in kjer je edini med nami vztrajal do konca mnogo več ur dolgega mašniškega posvečenja. Matjažu želim še naprej take gorečnosti, vztrajnosti v molitvi pred Najsvetejšim, razsodnosti kot do sedaj. Verjamem pa, da bo Jezus to še pomnožil, dodal, poglobil ...