Za osvežitev spomina kratek povzetek vsebine, ki jo sicer lahko v celoti preberete TUKAJ: potem ko je Ministrstvo za okolje in prostor na podlagi odločbe Ustavnega sodišča z dne 17. 9. 2020 izdalo sistemska priporočila Občinam o odmeri NUSZ tudi za objekte, namenjene opravljanju verskih dejavnosti, sta se kot prvi odzvali Občini Postojna in Ilirska Bistrica, ki sta župnijam že odmerili nadomestilo tudi za cerkve. Pritožbe župnij, ki jim doslej NUSZ za verske objekte ni bilo treba plačevati, so zdaj na mizi Ministrstva za finance.

Članek Nov finančni udarec za slovenske župnije? lahko v celoti preberete TUKAJ.

Nanizajmo nekaj odzivov bralk in bralcev na družbenih omrežjih, ki odpirajo različna področja.

Anica Krnc je na Facebooku zapisala: »To je 'nagrada' za lepo vzdrževane cerkve, ki so ponos krajev, kjer stojijo, in na katere smo Slovenci ponosni. Le kako bi bila videti naša krajina brez teh cerkva in cerkvic. Bomo dopustili, da začno propadati zaradi protikrščanskega 'vzdušja'? Marsikje je to edino, kar bi imeli lepega pokazati turistu. Je res tako malo 'vredno', da si mora država vzeti kos 'pogače', čeprav ni nič dala zraven za obnovo in vzdrževanje. To podpirajo pa ravno tisti, ki niso nič prispevali zraven …«

Gre za kulturno dediščino nacionalnega pomena

Franci Donko je na twitterju opozoril: »Take poteze slovenske vlade so skrajno zaskrbljujoče. Gre za kulturno dediščino nacionalnega pomena, ne pa industrijske objekte.«

»EU globalisti uničujejo evropsko dediščino. Na poti, da ljudi spremenijo v nemočne potrošnike, je samo še taka inštitucija, kot je RKC. Hudi in hujši napadi še sledijo. Bo hud boj in bo treba biti zelo moralno trden … Znamenja časov,« se je na twitterju odzval uporabnik »citizen«.

»Joj, naši predniki so v vasi zgradili veliko cerkev. Nas pa je vedno manj, saj se mladina odseljuje v velika mesta,« je eno od težav podeželja in tamkajšnjih župnij izpostavila Metka Ivančič.

Iz cerkev bodo v nekaj desetletjih ruševine

Poslanec Jože Lenart je v svojem odzivu prst uperil v katoličane: »Sem opozarjal pred državnozborskimi volitvami obiskovalce cerkva, kaj bo. In dan po njih prav tako. Kajti, spoštovani katoliki, vi kar nastavite drugo lice; iz cerkev bodo v nekaj desetletjih ruševine, žal. T. i. NSZ ima že sedaj naziv nep. davek. Ko bo uveden, bo cifra na položnici vsaj x 2.«

Kritična je bila tudi uporabnica twitterja »Katrca.«. Zapisala je: »Vprašajte se, koliko vernikov je volilo za te, ki so vam to naložili. Zdaj pa plešite.«

Cerkvene stavbe vedno večje breme za Cerkev

Amadej Jazbec je na Facebooku izpostavil drugo plat in zapisal: »Ne glede na (ne)obdavčitev cerkvenega premoženja postajajo cerkvene stavbe vedno večje breme za Cerkev. Vernikov, ki bi darovali za potrebe Cerkve, je vse manj. Pričakovanja, da se bo zadeva uredila z državno zakonodajo, so naivna. Prav tako je naivno in predvsem predrzno 'mesijansko' mišljenje, posebej še 'posvečenih glav', da bo na koncu vse rešil Bog. Tudi s strani slovenske Cerkve še nisem zasledil kakšnih študij, ki bi ponujale dolgoročno rešitev za zaščito cerkvenega premoženja. Vprašanje 'Quo vadis, Ecclesia?' je torej vredno resnega premisleka.«

Za džamijo v Ljubljani to tudi velja?

Franci Šoba se je ob tem vprašal: »Za džamijo v Ljubljani to tudi velja?« Uporabnik »pedi kardio« pa: »Začetek konca cerkev?«

Jurij Fasalek je vlekel vzporednice z nekim drugim časom: »Se je že začelo. Po 2. svetovni vojni si naši starši in dedje niso upali k maši v cerkev, ker so se bali, da jih bodo postrelili.«

»Edino pravilno!«

Po drugi strani pa se nekateri uporabniki strinjajo z odmero NUSZ tudi za verske objekte. Dragan Vampola je denimo zapisal: »Dajte, no! Če moj sosed, ki ima minimalno penzijo, plačuje uporabo zemljišča, zakaj ne bi tudi cerkev. Edino pravilno!«

Uporabnik twitterja »Eclectic« pa: »Prav je in spodobi se, da vsi uporabniki prispevamo k vzdrževanju infrastukture. To nima zveze z vrsto objekta.«

»Alooo! A ni logično, da smo v prispevkih državi vsi izenačeni?? Na Nizozemskem oddajajo cerkve v najem za gledališča, muzeje, skejt poligone … Država smo vsi in vsi moramo za to, da država lahko deluje, prispevati,« se je obregnil uporabnik »RaamSiin«.

Katoliška cerkev in davki

Zapletenost zakonodaje je izpostavil Rado Mrdjenovič: »To je nazoren prikaz, kako zapletena je včasih zakonodaja. Ko nekaj izvzameš kot izjemo, potem še kje drugje izpade kot izjema. Sicer pa: zakaj bi morali biti verski objekti izjeme? Morda ne zasedajo kvadrature, morda ne potrebujejo vode, smeti, kanalizacije, elektrike?«

Kar nekaj je bilo odzivov v smeri, kot jo je nakazal denimo Tine Vučko s kratkim zapisom: »Vrhunsko! Še davke, čim prej.« O davkih, ki jih plačuje Katoliška cerkev, smo sicer pri Družini poleti pisali TUKAJ, soočenje stališč o financiranju in obdavčitvi Katoliške cerkve pa smo pripravili TUKAJ.

Nič bat', zmogli bomo tudi mi!

In še (spodbuden) pogled vnaprej. Jožica Ličen ni črnogleda: »Če so naši predniki v težkih časih gradili cerkve, bisere naše vere in kulture, nič bat', bom zmogli tudi mi.«

In za konec še odmev nekdanjega finančnega ministra Mateja Lahovnika, ki župnijam svetuje: »Na mestu župnij ne bi plačal, ker gre za kulturne spomenike in naj jih FURS v imenu države zarubi in potem iz proračuna investicijsko vzdržuje s tekočim vzdrževanjem vred kot druge kulturne spomenike.«