Pogovor med duhovniki treh Cerkva je povezoval dolgoletni ekumenski delavec Silvester Gaberšček, poseben gost pa je bil sociolog prof. dr. Igor Bahovec kot izvedenec za sinodalni proces.

Silvester Gaberšček. FOTO: Igor Vojinović

Gaberšček je uvodoma spomnil na težave pri srečevanjih v minulih dveh letih zaradi epidemije, ko je bilo uresničeno le eno srečanje po Zoomu, in pozdravil nove možnosti, da se dobimo in pogovorimo v živo. Povedal je, da so se predstavniki različnih Cerkva v Sloveniji neuradno srečevali tudi med letom pri eni ali drugi skupnosti, ko so si izmenjali stališča ali se udeležili praznovanj. »Preživeli smo pandemijo. Nato smo doživeli, ob vsem sekularizmu in drugih tokovih na naših tleh, da se dva krščanska naroda pobijata med seboj (v Ukrajini). So še drugi izzivi, ki močno zaznamujejo naš čas. Ali si bomo kristjani med seboj pomagali, se povezali in ponesli luč vstalega človeštvu, ali pa nas bo zmanjkalo,« je dejal Gaberšček in predal besedo predstavnikom Cerkva.

Prof. dr. Bogdan Dolenc. FOTO: Igor Vojinović

Dolenc: občutljivost do zatiranih in sodelovanje pri skupnih vrednotah

Prof. dr. Bogdan Dolenc, član Komisije SŠK za ekumenizem in medverski dialog ter urednik brošure za letošnji ekumenski teden (ki jo ureja že 30 let), je predstavil zgodovino ekumenskega tedna, ki sega v leto 1908, in letošnjo temo, ki so jo pripravili kristjani v ameriški državi Minnesota, zaznamovani z rasizmom. Nastala je v sodelovanju z Dikasterijem za ekumenizem, ki ga vodi švicarski kardinal Kurt Koch, in Svetovnem svetu cerkva iz Ženeve.

Letošnji teden nas spominja, da ne gre samo za molitev, ampak za praktične stvari, konkretno sodelovanje med Cerkvami.

Kot je povedal, letošnje razmišljanje ob ekumenskem tednu je vzeto iz preroka Izaija: Naučite se delati dobro, skrbite za pravico. Pomagajte zatiranemu, zagovarjajte siroto, branite vdovo (Iz 1,17): »Kot vemo, ta prerok zelo biča pozunanjenost bogoslužja, dvoličnost, ki je v tem, da se opravlja slovesno bogoslužje, pred vrati templja pa umirajo reveži. Letošnji teden nas spominja, da ne gre samo za molitev, ampak za praktične stvari, konkretno sodelovanje med Cerkvami na področjih kot so pravičnost, mir, krepitev družinskega življenja, spoštovanje manjšinskih skupnosti, ohranjevanje stvarstva, sprava med narodi,« je povedal dr. Dolenc. Spomnil je, da v Sloveniji deluje Svet krščanskih Cerkva, ki je povezan tudi z islamsko skupnostjo ob priložnostih, ko se je treba izreči o kakšni pomembni stvari. Tako so se v letu 2022 krščanske Cerkve skupaj s slovenskimi muslimani skupaj izrekli v prid tradicionalnega pojmovanja družine in zakona.

Tema rasizma pri nas ni tako pereča, dodaja dr. Dolenc, toda še vedno je tema, ki tudi v Sloveniji razdvaja duhove, zato nas gradivo vabi k socialni občutljivosti in odpravi razlikovanja in diskriminacije za posebne kategorije ljudi, kot so migranti, azilanti, priseljenci.

Kristus, tukaj polagamo kamne, ki smo jih kristjani metali drug v drugega skozi zgodovino.

K temu nas vabi tudi Božja beseda. Spomnil je na Psalm 146, ki pravi: Zatiranim pomaga do pravice, lačnim daje kruha, Gospod osvobaja jetnike, odpira oči slepim, Gospod varuje tujce … pot krivičnikov pa izkrivlja.

Prav zato, je napovedal, bodo pri osrednjem ekumenskem bogoslužju ekumenskega tedna simbolično izlili vodo v posodo, kot krstno vodo, ki nas očiščuje, vsi udeleženci pa bodo dobili manjše kamne, ki jih bodo prinesli h križu s sporočilnim dejanjem: »Kristus, tukaj polagamo kamne, ki smo jih kristjani metali drug v drugega skozi zgodovino«.

Mag. Geza Filo. FOTO: Igor Vojinović

Geza: Kljub krizam, že imamo odličen primer napredka v krščanski edinosti

Nekdanji evangeličanski škof mag. Geza Filo je razmišljanje začel z besedami papeža Frančiška »Ne živimo v dobi sprememb, ampak smo priče spremembi dobe«. Spreminja se ne samo naravno podnebje, temveč tudi moralno, kulturno in versko okolje. Zamisel, da se bo svet razvijal po enem samem scenariju, se je izkazala kot iluzija, ki jo je razblinila vrsta kriz: ekonomska kriza, zdravstvena, nemiri, sovražni govor na družbenih omrežjih, draginja, vojna … Vse to je povzročilo zmedo gotovosti in motnjo tradicionalnih verskih vrednot in resnic. Pojavljajo se medgeneracijske napetosti, ki vodijo celo do razpada tradicionalnih družin in razvrednotenja družine. Vse to spremlja verska brezbrižnost in odpor do krščanske vere. Zato je potrebna nova evangelizacija, in to ne samo med narodi, ki evangelija ne poznajo, ampak tudi tistimi, ki so bili zgodovinsko krščanski, poudarja mag. Geza.

Povabljeni smo k skupnemu pričevanju pred svetom, zaznamovanim z zapletenimi izzivi časa.

Nato je pozornost posvetil delitvami, ki še obstajajo med krščanskimi cerkvami. »Obzirno jih skušamo preseči z molitvijo in dialogom. Ampak to je premalo.« Kot rešitev za večjo povezanost pa vidi resnice vere: »Pogosto pozabljamo, da si vsi delimo središčne resnice Kristusovega sporočila, ki jih že od začetkov kljub različnostim oznanjamo skupaj: Božje očetovstvo, Kristusova zmaga nad grehom in smrtjo s križem in vstajenjem, Delovanje Svetega Duha ... Povabljeni smo k skupnemu pričevanju pred svetom, zaznamovanim z zapletenimi izzivi časa, kot so sekularizem, hedonizem, relativizem, materializem, teme o začetku in koncu življenja, varovanje stvarstva, pospeševanje skupnega dobrega in miru, boj zoper nesreče časa: lakoti, begunstvu, revščini in nepravični delitvi dobrin.« Po njegovem mnenju prizadevanje za edinost ni le naloga nekaterih ustanov ali posameznih Cerkva: »Gre za dolžnost vsake krščanske Cerkve in slehernega posameznega kristjana.«

Geza Filo je kot konkreten primer koraka naprej h krščanski edinosti navedel ekumensko bogoslužje in podpis dokumenta Od konflikta do skupnosti, ki sta bili na predvečer 500-letnice reformacije 31.10.2016 v luteranski katedrali v Lundu na Švedskem, kamor je prišel tudi papež Frančišek: »V Lundu smo prvič v zgodovini na svetovni ravni skupaj praznovali 500 let reformacije. Ta prelomnica je sad 50-letnega luteransko-katoliškega dialoga. Dialog je utrdil skupno prepričanje, da katoličane in luterane več druži kot ločuje. Da bi prišli do tega spoznanja, smo rabili 500 let!«

Aleksandar Obradović. FOTO: Igor Vojinović

Obradović: Mediji in internet ogrožajo družino in naše otroke, toda vera je močnejša

Gostitelj srečanja, arhierejski namestnik za Slovenijo in ljubljanski paroh Srbske pravoslavne Cerkve Aleksandar Obradović se je osredotočil na izzive Cerkva na področjih družine in vzgoje otrok. »Danes se starši sprašujejo, kako naj v takšnem svetu vzgajajo svoje otroke. Še sami ne vedo, kako naj svojim otrokom odgovarjajo na njihova vprašanja. Prihaja do protislovja med verskim pogledom na določen problem in pogledom velike večine ljudi v družbi. Ko otroku povemo, da nekaj ni dobro, je zmeden, saj ne razume, kako ni dobro, če pa vsi tako ravnajo in če zakoni tega ne prepovedujejo? Prihaja do razdora med tem, kaj Cerkev širi in kar širi svet. Kako se sploh približati mladim in kako jim spregovoriti?« se je spraševal.

Danes si vsak sam kroji svojo vero. Zmeda vrednot in pomanjkanje ljubezni do bližnjega pripelje do kriz.

Omenil je tudi zmedo na verskem področju, saj je samo v Sloveniji na pristojnem ministrstvu registrirano je 47 raznih verskih skupnosti, med njimi številne take, ki jih ustanovi peščica ljudi, in se postavljajo ob bok velikim tisočletnim religijam z milijonskim članstvom. »Danes si vsak sam kroji svojo vero. Zmeda vrednot in pomanjkanje ljubezni do bližnjega pripelje do kriz,« je dejal.

Nato je opozoril na težave, ki jih Cerkve imajo v odnosih z državo: »Vsi govorijo o svobodi govora, ko pa mi spregovorimo o veri, te začnejo preganjati. Verska svoboda nam je teoretično zagotovljena, a jo vsak razlaga po svoje«. Dal je primer razprave o splavu: »Zakaj verski voditelji ne moremo javno povedati, da je to po našem nauku uboj? Cerkev je vedno tako učila, to najdemo celo v stari zavezi. Enako pri evtanaziji, posvojitvi otrok v istospolne pare ali o kloniranju človeka? Zakaj državne inštitucije pri sprejemu zakonodaje ne povprašajo Cerkve za mnenje o posameznem vprašanju. V Evropi je še zmeraj velik delež prebivalstva povezan z eno izmed krščanskih Cerkva«.

Obradović je iz svoje pastoralne izkušnje izpostavil stališče, da sta med največjimi sovražniki Cerkva danes mediji in internet: »Postali smo policisti, ki moramo nadzorovati lastne otroke z raznimi aplikacijami, kajti objavljajo vsebine brez vsakršne cenzure, ki bi zaščitila naše otroke … Vse to ustvarja veliko zmedo pri naši mladini«.

Vse dokler ne bomo imeli razumevanja drug do drugega, ne bomo mogli najti rešitve težav niti za Ukrajino, niti za Afriko, Ameriko ali Minnesoto…

Na koncu se je vprašal, kaj je temeljna vrednota, ki nam v današnjem času manjka in dejal: »Manjka nam ljubezni do bližnjega, ki je ena izmed največjih Božjih zapovedi. Vse dokler ne bomo imeli razumevanja drug do drugega, ne bomo mogli najti rešitve težav niti za Ukrajino, niti za Afriko, Ameriko ali Minnesoto… Razviti moramo ljubezen in razumevanje do vseh, ki so različni od nas,« je poudaril.

Za konec je bil kot duhovnik samokritičen: »Morda smo včasih krivi tudi duhovniki, ko smo preveč nerazumljivi običajnim ljudem,« in povedal šalo, ki kroži med ljudmi: »Kako je bilo pri liturgiji? – je nekdo vprašal prijatelja, ki se je vrnil iz cerkve. »Dobro je bilo.« »Kako je paroh govoril?« »Lepo je govoril.« »Kaj pa je rekel?« » To pa ne vem.« Zato se tudi duhovniki morajo spustiti na raven svojih poslušalcev, je sklenil, da bodo vedeli, zakaj sploh verujemo.

Sklenil je z optimizmom, da vera ne bo propadla: »Včasih povem: poglejte zgodovino. Poglejte vse najbolj razvite zgodovinske civilizacije: Rim, Grčija, Perzija … Vse so propadle, od njih je ostalo zgolj nekaj kamnitih ostankov in kovancev v muzejih. Kristusova Cerkev na Vzhodu in Zahodu pa je še naprej živa že 2000 let, zato verujem, ker jo vodi Sveti Duh. Zato moramo kristjani trdno verjeti, da smo po svoji veri skupaj z Bogom tudi mi močni in zvesti.«

Silvester Gaberšček in dr. Igor Bahovec. FOTO: Igor Vojinović

Bahovec: priča smo konca 1500-letne dobe, ko je bilo krščanstvo družbeno

Dr. Igor Bahovec je izpostavil par ključnih pojavov, ki tlakujejo pot zmedi današnjega časa.

Danes je normalnost vse, kar je zunaj vsake normalnosti. To je strašna stiska.

Na ravni družbe je to individualizem, nasprotje skupnosti, prava rak rana zahodne družbe, mogoče še bolj Slovencev kot drugih narodov, ki so bolj povezani. »Morali bi se naučiti od tradicije Afričanov, ki poznajo izraz »ubuntu«: jaz sem, ker si ti; jaz sem, ker mi smo.« Kot je dejal, danes se je vse zamajalo: »Samoumevnosti se izgubljajo. Veliko stvari se menja, tudi odnosi v družinah. Celo pomen izrazov in besed. Danes je normalnost vse, kar je zunaj vsake normalnosti. To je strašna stiska. Ni več jasno, kdo je človek? Tu je zahod popolnoma izgubljen. To je drama našega časa: spremenila se je kultura,« je med drugim dejal in kot pravo smer nakazal: »Evropi je treba vrniti pravi občutek za dostojanstvo slehernega človeka kot osebe«.

Velik sodobni pojav na ravni krščanskih Cerkva, pa je ta, da smo danes priča konca ene dolge dobe, ki je trajala od cesarja Konstantina do danes, več kot 1500 let: dobe, ko je vladala družbena oblika religije in se je sedaj zaključila: »Danes se moramo navaditi, da smo kristjani manjšina, in prav zato je dobro, da se iščemo in srečujemo v eni veri – Kristusovi Cerkvi«. Kot temelj je izpostavil dostojanstvo krsta, ki nam je skupen. Opozoril je tudi na eno zanimivost: »Hkrati lahko odkrijemo, da so različne Cerkve ohranile vsaka eno posebnost izročila, nekaj lepega, s katero lahko obogati druge, kot so na primer ikone.«

Dr. Bahovec je še spregovoril o sinodi v Katoliški cerkvi, ki sama po sebi ni novost, vendar tokrat prinaša eno novost: »Prvič v zgodovini želi Cerkev slišati tudi glas božjega ljudstva, ne samo škofov. Zavedanje te sinode je spoznanje, da v veri hodimo skupaj.«

Krištof Bajt. FOTO: Igor Vojinović

Bajt: Skupnost Taizé že vseskozi udejanja ekumenizem v praksi

Med navzočimi obiskovalci je spregovoril Krištof Bajt, sodelavec katoliške mladine in skupnosti Taizé, ki je napovedal, da bo Ljubljana konec leta 2023 po 35 letih vnovič gostila priljubljeno evropsko ekumensko srečanje mladih. Povabil je navzoče predstavnike različnih Cerkva, naj odprejo srca svojih vernikov in vrata svojih domov številnim mladim, ki bodo iz različnih držav prišli v Slovenijo, saj gre za največji evropski ekumenski projekt za mlade, kar so navzoči sprejeli z odobravanjem.

Okrogla miza. FOTO: Igor Vojinović

Sklep: Hoditi skupaj, hoditi z Bogom

Okroglo mizo je s sklepno mislijo sklenil dr. Bogdan Dolenc: »Afriški pregovor pravi: če hočeš iti hitro, pojdi sam. Če hočeš priti daleč, hodi skupaj. Cerkev hoče priti daleč: v Božje kraljestvo. Zato je pomembno, da hodimo skupaj«. Spomnil je na nedavno preminulega papeža Benedikta XVI., ki je s svojo trilogijo Jezus iz Nazareta za seboj pustil jasno sporočilo za prihodnost: »Če bo svet pozabil na Jezusa iz Nazareta, potem bo izgubil tla pod nogami. Zato je Benedikt kot papež svojemu potovanju v Nemčijo dal naslov: Kjer je Bog, tam je prihodnost. To obenem pomeni: kjer ni Boga, tam ni prihodnosti. Velja za posameznika, za narod, za Evropo« je dejal Dolenc in navedel Ratzingerjeve besede: »Moja najstniška leta so bila uničena zaradi pogubne totalitarne ideologije, ki je trdila, da pozna odgovor na vsa vprašanja. V tej ideologiji so pozabili na Boga, zato so izgubili čut za vsako dobroto in za vsako resnico.« Zato – se je navezal Bogdan Dolenc, kristjani v Evropi imamo skupno nalogo: moramo skupaj zastaviti vse sile zoper nasprotnika, ki ni nekdo, ampak je neka ideologija, ki je pravzaprav diabolična, ateistična, ker je pozabila na Boga ter posledično izgublja čut za dobroto in resnico. Delajmo na tem, da bo veljalo Kjer je Bog, tam je prihodnost.«

Okrogla miza se je sklenila s sproščenim pogovorom.  FOTO: Igor Vojinović

Gostitelj paroh Obradović se je vsem zahvalil za navzočnost in sklenil: »Če bomo pri vsem tem, kar smo danes slišali sami, bo težko, skupaj bo veliko lažje«. Po uradnem delu so se udeleženci zadržali v kratkem druženju.