Tretji Nikodemov večer je zbral lepo število udeležencev in odlične goste, ki so spregovorili o poklicanosti in poslanstvu, razločevanju le-tega, strahu ter odločitvah.

Po glasbenem uvodu Blaža Podobnika so gostje ob koordinatorki večera Andreji Poljanec predstavili svoje vizije dela z mladimi. S. Rebeka Kenda mladim pomaga, da bi postali pokončni in pogumni odrasli ljudje. Njihova srečanja zaznamuje evangelizacija, delovanje v božji navzočnosti ter služenje drugim.

Nataša Hanuna skuša mlade in otroke slišati ter jim pomagati pri širjenju obzorij, da bi bolj spoznali sebe, se prav odločili in živeli poslanstvo, ki jim je namenjeno ter bili ob tem izpolnjeni in srečni.



Jože Roblek svojo vlogo vidi v tem, da pripelje človeka k Jezusu, ker je on tisto veselje, ki napolni. Mlad človek odkrije, kaj si želi, če se zaustavi, pogleda na svoje življenje ob božji besedi. Kjer je božji duh, tam je veselje, kjer je veselje, je svoboda, v svobodi pa je možna odločitev.

Salezijanski bogoslovec Matija Omejec je poudaril, kako pomembno je biti z mladimi, delovati z njimi na vseh področjih, jih osebno spremljati. Mlad človek potrebuje nekoga, ki mu je na voljo, je ob njem v konkretni situaciji (na igrišču, v učilnici, cerkvi). Iz teh srečanj potem črpa in se kasneje lahko tudi bolj odpre.



V nadaljevanju so gostje spregovorili o strahovih in razločevanju. S. Rebeka Kenda je poudarila vlogo Boga pri odkrivanju poklica. »Dokler mislim, da moram sam odkriti poklic, kaj bom v življenju, me je strah, ker je to nemogoče. To je stvar Boga. Gospod ima za vsakogar od nas načrt. Samo zaupaj v Gospoda, ne vase!« Jože Roblek vidi nalogo vzgojitelja v iskanju korenin strahov. Če mladi odkrijejo, da je Bog njihova skala, trdnost, potem nimajo bivanjskega strahu, kako bodo uspeli v življenju.

Nataša Hanuna mladim predlaga molitev k Svetemu Duhu. Če vložijo vse svoje moči, je Bog z njimi in se bodo gotovo prav odločili. Matija Omejec pa je podelil svojo pot odločitve za bogoslovje v salezijanski formaciji in sprejemanja le-te s strani domačih.



Večer je sklenila misel, da smo poklicani k duhovnemu materinstvu in očetovstvu, ki po besedah s. Rebeke pomeni »neprestano v bolečinah rojevati otroke za Boga«.