»Kot pravnik in kot predsednik vlade sem zelo nesrečen, da zamujamo z izvršitvijo te ustavne odločbe, ampak si hkrati tudi prizadevam, da jo bomo le izvršili čim prej,« je včeraj v Zavodu sv. Stanislava v Šentvidu nad Ljubljano dejal predsednik vlade Miro Cerar. S temi besedami je na okrogli mizi, ki so jo v Jegličevem dijaškem domu organizirali dijaki Škofijske klasične gimnazije in je bila del premierjevega obiska v zavodu (natančneje: ogledal si je predvsem prostore Osnovne šole Alojzija Šuštarja), odgovoril na dijaško vprašanje o (ne)uresničitvi odločbe ustavnega sodišča, ki je decembra 2014 odločilo, da morajo biti javno veljavni programi vseh osnovnih šol, ne glede na njihovo ustanoviteljstvo, polno financirani iz javnih sredstev.


Učenci so predsednika vlade pozdravili s pesmijo.

Ustavno sodišče je v svoji odločitvi, objavljeni v začetku januarja lani, zakonodajalcu določilo enoletni rok za uveljavitev takšne spremembe krovnega šolskega zakona, ki sicer zasebnih osnovnih šolam dodeljuje le 85-odstotkov sredstev za izvajanje javno veljavnih programov, a parlament tega roka ni upošteval. Odločitev ustavnega sodišča je namreč pričakovano postala predmet političnih preigravanj na levem državnozborskem polu, kjer je vzniknila pobuda za spremembo ustave, s katero želijo nekatere stranke (pobudniki so Socialni demokrati) obiti izenačevalno ustavnosodno odločbo in tako spremeniti temeljni dokument države, da bi javno financiranje zasebnega šolstva – tudi osnovnošolskega, ki je po ustavi obvezno – prepustili v odločanje vsakokratni oblasti.

Ker je šolsko ministrstvo v kvoti najmočnejše vladne stranke, ki jo vodi predsednik vlade, in ker ima ta stranka zaradi števila poslancev tudi ključno vlogo v parlamentu in tako tudi pri morebitnem spreminjanju ustave, so, kot smo nekoč že opozorili, vse oči uprte v Stranko modernega centra. V tej luči je premierjev obisk v Zavodu sv. Stanislava še toliko pomembnejši.


Dr. Cerar na obisku v enem izmed razredov OŠ Alojzija Šuštarja.

A vrnimo se k pojasnilom, ki jih je dr. Cerar posredoval na dijaški okrogli mizi. Kot je dejal, je njegova stranka nedavno sprejela stališče, da je treba odločbo ustavnega sodišča o enakem financiranju vseh javnoveljavnih osnovnošolskih programov »nemudoma udejanjiti«. Po njegovih besedah je pristojna ministrica pohitela s pripravo spremembe krovnega šolskega zakona, da bi bil ta čim prej sprejet. Ta čas naj bi bil že v javni obravnavi, kmalu pa naj bi prišel tudi v državni zbor, kjer ga bo »vsaj naša stranka podprla«. Predsednik vlade je ob tem izrazil zavezo, da bo o tem vprašanju skušal doseči soglasje tudi z drugima koalicijskima strankama (Socialni demokrati in DeSUS), morda pa tudi v širšem političnem prostoru. Seveda pa celotna razprava poteka tudi v okviru že omenjene pobude za spremembo ustave, v kateri naj bi se po besedah dr. Cerarja izkristaliziralo, »ali naj bi se glede šolstva še kaj temeljnega povedalo o tem, kako naj bi bilo urejeno v prihodnje – gre predvsem za odnos med javnim in zasebnim šolstvom«. Ta razprava je ta čas odprta za vse politične akterje in zainteresirano javnost, vanjo pa je predsednik vlade »s kakšno dobro idejo, če jo boste dali na papir in poslali v parlament«, povabil tudi dijake.

Dr. Cerar sicer ne pričakuje spremembe ustave, saj je zanjo potrebna dvotretjinska parlamentarna večina, je pa vendarle zanjo pustil priškrnjena vrata, ko je opozoril na stališče svoje stranke glede prihodnje ureditve šolskega prostora: v SMC, kot že zapisano, sicer soglašajo z odločbo ustavnega sodišča, splošno stališče stranke pa je, »da podpiramo nadaljnji razvoj javnega šolstva– to se nam zdi zelo pomembno, kajti naše javno šolstvo ima bogato tradicijo , deluje dobro in tudi dosega dobre rezultate«. Zasebne šole pa podpirajo »povsod tam, kjer obogatijo naš šolski prostor«.


Pogovor z vodstvom Zavoda sv. Stanislava.

Da je prav bogatitev javnega prostora temelji cilj zasebnih (osnovno)šolskih pobud, je dejal tudi drugi sogovornik dijaške okrogle mize, ljubljanski pomožni škof dr. Anton Jamnik, nekoč tudi sam direktor Zavoda sv. Stanislava in eden glavnih promotorjev razvoja katoliškega šolstva na celotni vzgojno-izobraževalni vertikali od vrtcev do visokega šolstva. Za moderno demokracijo, ki naj bi bila cilj tudi slovenske družbe, je namreč značilno, da je pluralna na vseh področjih – tudi šolskem, je dejal dr. Jamnik in opozoril na dobro sodelovanje šol v okviru Zavoda sv. Stanislava s številnimi javnimi šolskimi ustanovami. Pluralnost pobud je po njegovih besedah spodbuda, »da se vsi trudimo, da smo vsi boljši«, koristi od tega pa imajo otroci in njihovi starši.

Tudi z njimi se je med obiskom zavoda srečal predsednik slovenske vlade: med drugim je iz otroških ust dobil jasen odgovor, kako radi imajo svojo Osnovno šolo Alojzija Šuštarja, predstavniki staršev pa so izrazili pripravljenost, da svoj pogled na razpravo o (ne)polnem javnem financiranju javnoveljavnih programom osnovnih šol predstavijo vodstvu oziroma poslanski skupini Stranke modernega centra, ki je seveda jeziček na političnih tehtnici v tej razpravi.


Okrogla miza dijakov Škofijske klasične gimnazije v prostorih Jegličevega dijaškega doma je bila sicer osredinjena na dosežke in stranpoti 25-letne slovenske države, seveda pa se ni izognila perečemu vprašanju javnega financiranja javno veljavnih programom vseh osnovnih šol.

Dr. Miro Cerar se je po ogledu osnovne šole in pred dijaško okroglo mizo (ta se je dotaknila še nekaterih drugih perečih vprašanj, npr. vprašljivega političnega krmiljenja luknjičavega finančnega sektorja v državni lasti) brez novinarske navzočnosti srečal z vodstvom Zavoda sv. Stanislava (direktor dr. Roman Globokar in ravnateljica OŠ Alojzija Šuštarja Marina Rugelj). Kot so sporočili iz zavoda, je dr. Globokar izpostavil vlogo, ki jo ima v slovenskem prostoru Zavod sv. Stanislava v prvi vrsti s Škofijsko klasično gimnazijo že od leta 1993. Dejal je, da zasebne šole predstavljajo pomembno obogatitev celotnega šolskega polja, v sodelovanju z javnimi šolami pa skupaj gradijo enotno šolsko mrežo. Ob tem je poudaril, da dobro sodelovanje pričakuje in si ga želi tudi v prihodnje.

Tudi v tem pogovoru so se dotaknili vprašanja sofinanciranja zasebnih osnovnih šol in morebitnega spreminjanja ustave. Dr. Globokar je pri tem opozoril, da učenci v zasebnih osnovnih šolah predstavljajo 0,2 odstotka vseh šolajočih se otrok ter da je po njegovem mnenju odveč strah pred marketizacijo osnovnega šolstva, ker Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja ustanavljanje osnovnih šol dovoljuje le zavodom, ki z vzgojno-izobraževalno dejavnostjo, če se le-ta financira iz javnih sredstev, ne smejo ustvarjati dobička. Pojasnil je še, da tudi v primeru 100-odstotnega financiranja javnega programa to pomeni, da bi zasebna šola prejela od države le 80 odstotkov sredstev za svoje delovanje, saj bi morali starši še naprej plačevati za vzdrževanje, investicij in ves program, ki je posebnost zasebne šole (na OŠ Alojzija Šuštarja med drugim verski pouk).

Foto: Bogomir Štefanič