V stranki SDS, pobudnici vseh treh referendumov, so nasprotovali uveljavitvi vseh treh zakonov. Njihov poslanec Branko Grims je ocenil, da je bilo v kampanji veliko medijske manipulacije in zavajanja, predsednik NSi Matej Tonin pa je v prvem odzivu dejal, da so se volivci spet odločali "zgolj ZA ali PROTI politiki, ki jo pooseblja Janez Janša".

Grims: Čakajo nas višji davki, višji RTV-prispevek in odpoved pravic iz trajnostne oskrbe

Grims (SDS) je v prvi izjavi za medije povedal: "Ljudje so odločili. Močno pa dvomim, da so se ljudje v celoti zavedali, kakšna je vsebina njihovih odločitev. Ljudje so danes s potrditvijo zakonov dejansko izglasovali višje davke, višji RTV-prispevek in ideološki monolit na javni RTV, ki bi morala biti pluralna. Prav tako so se odpovedali svojim pravicam iz trajnostne oskrbe za leto dni, lahko pa za vedno. Veliko je bilo medijske manipulacije, veliko je bilo zavajanja. Vsem, ki so se udeležili referendumov se zahvaljujem, še zlasti tistim, ki so glasovali proti."

Tonin: Na desnici je potrebna temeljita samorefleksija, kako naprej

Prvak Nove Slovenije Matej Tonin je izide današnjih referendumov ocenil z naslednjimi besedami: "Vsebinske dileme so bile potisnjene v ozadje, ljudje so se ponovno odločali zgolj ZA ali PROTI politiki, ki jo pooseblja Janez Janša."

Nadaljeval je, da gre že za letošnji tretji poraz desne sredine. "Na slovenski desnici je potrebna temeljita samorefleksija o tem, kako naprej. Letošnje leto je pokazalo, da rezultati, kompetence in vsebina niso odločilne. Vsake volitve, v katerih se neposredno ali posredno pojavi Janez Janša, postanejo iracionalne in emocionalne. Kakšne bodo poteze drugih strank in predsednikov, ni naša stvar, je pa prav zaradi tega nujno in še pomembnejše, da v NSi opravimo temeljit razmislek in samorefleksijo o tem, kako naprej."

Golob: Z referendumi se ne gre igrati

Predsednik vlade in Gibanja Svoboda Robert Golob po objavi izidov referendumov dejal, da je politika ob takšnih rezultatih spoznala, da se z referendumi ne gre igrati. Meni, da je izid jasno sporočilo politiki, da ni izvoljena, da blokira delo države, ampak da dela v korist državljanov.

Predsednica SD Tanja Fajon je izrazila zadovoljstvo nad rezultatom referendumov in dodala, da je čas, da opozicija sprejme, da ni čas za blokade, ampak da bi lahko sodelovali pri dobrih zakonih.

Kaj pomeni uveljavitev novih zakonov?

Spremembe zakona o vladi prinašajo drugačno sestavo vlade in povečanje števila ministrstev, spremembe zakona o dolgotrajni oskrbi uveljavitev lani sprejetega zakona zamikajo za leto dni (s 1. 1. 2023 na 1. 1. 2024), novela zakona o Radioteleviziji Slovenija pa na novo ureja vodenje, upravljanje in nadzor zavoda.

Podatki DVK ob 20.40

Zakon o vladi je podprlo slabih 56 odstotkov volivcev (169.282), proti jih je glasovalo dobrih 44 odstotkov (134.556). Preštetih je dobrih 54 odstotkov glasov.

Zakon o dolgotrajni oskrbi je podprlo slabih 61,5 odstotka volivcev (181.948), proti jih je glasovalo 38,5 odstotka volivcev (113.856). Preštetih je slabih 53 odstotkov glasov.

Zakon o RTV je podprlo dobrih 62 odstotkov volivcev (183.602), proti je glasovalo slabih 38 odstotkov volilnega telesa (112.218). Preštetih je slabih 53 odstotkov glasov.

Podatki DVK ob 20.uri

Zakon o vladi je podprlo slabih 53 odstotkov volivcev, proti jih je glasovalo dobrih 47 odstotkov. Preštetih je slabih 15 odstotkov glasov.

Zakon o dolgotrajni oskrbi je podprlo slabih 59 odstotkov volivcev, proti jih je glasovalo dobrih 41 odstotkov. Preštetih je 14,35 odstotka glasov.

Zakon o RTV je podprlo 59,55 odstotka volivcev, proti je glasovalo 40,45 odstotka volilnega telesa. Preštetih je 14,19 odstotka glasov.

Do 16. ure glas oddalo 27,53 odstotka volivcev

Državna volilna komisija sporoča podatke o volilni udeležbi le za udeležbo na referendumu o zakonu o vladi. Do 16. ure je po podatkih okrajnih volilnih komisij glasovalo 466.516 volivk in volivcev oz. 27,53 odstotka vseh volilnih upravičencev. Najvišjo volilno udeležbo so zabeležili v volilnem okraju Škofja Loka 2 (35,88-odstotna), najmanjšo pa v Mariboru 5 (20,83-odstotna).

Od torka do četrtka, ko je potekalo predčasno glasovanje, je svoj glas oddalo 66.341 volivk in volivcev, kar predstavlja 3,91 odstotka vseh volilnih upravičencev.

Kvorum ni bil dosežen

Kvorum za zavrnitev zakonov na referendumu je bil odvisen od števila oddanih veljavnih glasovnic in števila volilnih upravičencev (11. novembra 2022 jih je bilo vpisanih 1.694.343). Vsak od zakonov bi bil zavrnjen, če bi proti njemu glasovala večina volivcev, ki so veljavno glasovali, pod pogojem, da bi proti zakonu glasovala vsaj petina volivcev. Zavrnitveni kvorum v primeru tokratnega referendumskega trojčka je bil vsaj 338.869 glasov. Po neuradnih podatkih DVK in večini preštetih glasov nobeden od treh zakonov ni dosegel potrebnega kvoruma.