Ferdinand Avguštin Hallerstein se je rodil leta 1703 v Mengšu, umrl pa je v Pekingu leta 1774. Osnovno šolo je obiskoval v Mengšu, v Ljubljani pa je dokončal jezuitsko gimnazijo in študij filozofije. Oktobra 1721 je vstopil v jezuitski red na Dunaju. Želja, da postane misijonar, se mu je uresničila leta 1735.

Slavnostni trak so ob odprtju zvezdnega opazovalnika med drugim prerezali ljubljanski podžupan Rok Žnidaršič, slovenska predsednica Nataša Pirc Musar in kitajski veleposlanik v Sloveniji. FOTO: Tatjana Splichal

Klic na kitajski dvor

Leta 1736 se je odpravil na Kitajsko, marca 1739 pa so ga poklicali na kitajski dvor. Tam se je uveljavil kot priznan astronom, matematik, kartograf in diplomat. Leta 1746 je postal predstojnik dvornega astronomskega ali matematičnega oddelka in član številnih evropskih znanstvenih akademij. Službo na Kitajskem je opravljal do smrti, saj je cesar še leta 1773 zavrnil njegovo prošnjo za upokojitev. Napredoval je tudi v dvorni hierarhiji in nazadnje dosegel naslov mandarina tretje stopnje.

Po p. Hallersteinu se od 6. avgusta 2003 imenuje asteroid 15071 Hallerstein, ki so ga 24. januarja 1999 odkrili astronomi z Observatorija Črni Vrh.

Čez tisoče gora in voda replika prispela v rojstno deželo Hallersteina

Kitajski veleposlanik v Sloveniji Wang Shunqing je ob odprtju replike dejal, da gre za zgodovinski trenutek, saj pred seboj ne vidimo le bronastega instrumenta, temveč zgodovino prijateljskih izmenjav med Kitajsko in Slovenijo, ki trajajo že štiri stoletja. Hallerstein je deset let posvetil izdelavi izjemnega in velikega astronomskega instrumenta, zvezdnega opazovalnika. V izdelavo replike zvezdnega opazovalnika smo vložili sedem let in jo prepeljali čez tisoče gora in voda v rojstno deželo Hallesrsteina, da bi jo postavili v Ljubljani kot spomenik slovensko-kitajskemu prijateljstvu.«

FOTO: Tatjana Splichal

Poklon slovensko-kitajskim odnosom

Slovenska predsednica Nataša Pirc Musar je poudarila, da replika zvezdnega opazovalnika kaže na raznolike razsežnosti. »Replika zvezdnega opazovalnika ne pomeni samo obogatitve vsebin, ki jih mestu in svetu daje Ljubljana. Pomeni tudi poklon znanosti, saj je bil Hallerstein med drugim matematik in astronom. Pomeni tudi poklon zgodovini slovenske diplomacije, saj je bil tudi diplomat. To je tudi poklon odličnim odnosom, ki sta jih vzpostavili in jih vestno gojita Slovenija in Kitajska. Verjamem, da se bodo ti odnosi le še nadgrajevali.«

Slovenska predsednica Nataša Pirc Musar. FOTO: Tatjana Splichal

Podžupan Mestne občine Ljubljana Rok Žnidaršič je dodal, da do odprtja prihaja po letih obojestranskih prizadevanj, v sebi pa skriva obilo čudovite simbolike. »Podstavek je delo slovenskih mojstrov, na njem pa se nahaja replika izvirnega zvezdnega opazovalnika, ki še vedno stoji na starem pekinškem astronomskem observatoriju, in nam ga je velikodušno podarilo veleposlaništvo Ljudske republike Kitajske. Spomenik je poklon slovenskemu in mandarinskemu matematiku, kartografu, astronomu, znanstveniku, jezuitu in diplomatu, ki je s svojim naprednim izumom združil znanost Vzhoda in Zahoda.«

FOTO: Tatjana Splichal

Trud številnih organizacij in posameznikov

Postavitev obeležja je rezultat prizadevanj in sodelovanja številnih ustanov in posameznikov: Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Slovenskega etnografskega muzeja, Arhiva Republike Slovenije, Kitajskega veleposlaništva v Ljubljani, Slovenskega veleposlaništva v Pekingu, Kitajske državne arhivske uprave, Pekinškega planetarija, umetnice Huiqin Wang, centra KIBLA, Mestne občine Ljubljana in številnih drugih.

Umetnica Huiqin Wang. FOTO: Tatjana Splichal

Umetnica Huiqin Wang, ki že 40 let živi v Sloveniji, je ena tistih posameznikov, ki si je prizadevala, da bi Hallersteina bolj približala kitajski in slovenski javnosti: »Leta 2003, ob 300-letnici Hallersteinovega rojstva, sem ugotovila, da je na Kitajskem preživel pol življenja. Le malo Slovencev se je zavedalo, kdo je Hallerstein.« Čez dobro desetletje, leta 2014, je izdala knjižno delo o njem z naslovom »Hallerstein – Slovenec v Prepovedanem mestu«. 

Lani razstava v Arhivu Republike Slovenije

Ob lanski 30-letnici vzpostavitve diplomatskih odnosov med Ljudsko republiko Kitajsko in Republiko Slovenijo ter 320. obletnici rojstva Ferdinanda Avguština Hallersteina so v Arhivu Republike Slovenije odprli razstavo, posvečeno Hallersteinu, ki je med drugim izračunal število prebivalstva Kitajske in določil zemljepisno širino Pekinga.

Še nekaj fotografij z današnjega odkritja obeležja si oglejte v fotogaleriji Tatjane Splichal.

1/7