Na hiši Toporišičevih na Mostecu pri Dobovi so v soboto, 19. marca, odkrili spominsko ploščo predlani umrlemu jezikoslovcu, akademiku in profesorju Jožetu Toporišiču. Slavnostni govornik je bil predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti Tadej Bajd. Ploščo so na Toporišičevo rojstno hišo namestili na pobudo programskega odbora Toporišičevega leta.

Cenile ga bodo tudi naslednje generacije

Bajd je v svojem govoru poudaril, da je zanimivo, da Slovenci bolj kot spomenike, ki so jih postavljali državnikom in jih nato ob spremembi političnih ureditev podirali, cenijo svoj materni jezik. Jezik je namreč Slovence povezoval stoletja, spomeniki, postavljeni slovenskim književnikom in jezikoslovcem, pa so zato ostali nedotaknjeni, je dodal. Glede Toporišiča je dejal, da je bil pomembna osebnost, ki jo bodo, predvsem zaradi njegovega garaštva in obširnega dela, pomembnega za slovenski jezik, cenile še generacije. Toporišič se je boril tudi proti raznarodovalni srbski politiki, ki je poniževala slovenščino, je opozoril Bajd in nadaljeval, da podobno, kot je v nekdanji Jugoslaviji srbščina ogrožala slovenščino, to zdaj ogroža angleščina. "Še posebej je aktualna tema o uporabi slovenščine in angleščine pri predavanjih na univerzah," je dejal in še navezal, da je jezik visokega šolstva in znanosti najbolj pretanjena ter natančna oblika jezika, ki bi ga z neomejeno in nenadzorovano uvedbo angleščine kot učnega jezika v slovenskem visokošolskem šolstvu prizadeli podobno kot "s presaditvijo glave".

Toporišičevo leto



Predstavnica civilne pobude v spomin dr. Jožeta Toporišiča iz Mosteca in programskega odbora Toporišičevega leta Irene Majce je za STA povedala, da so njegovi sovaščani, ki so zelo ponosni na jezikoslovčevo delo, zadnje leto med njegovima rojstnima dnevoma razglasili za Toporišičevo leto. S preimenovanjem dobovske osnovne šole v Osnovno šolo dr. Jožeta Toporišiča so ga začeli lani, v domači brežiški občini pa so pripravili še vrsto drugih prireditev in strokovnih posvetov. V kratkem bodo izdali zbornik enega od lanskih posvetov, spominsko poštno znamko in spominsko pisemsko ovojnico, prizadevajo si tudi za postavitev Toporišičevega doprsja v Ljubljani, predvidoma na tamkajšnji Vegovi ulici. Med glavnimi prireditelji Toporišičevega leta so brežiški Posavski muzej, Knjižnica Brežice, Občina Brežice in omenjena civilna pobuda, katere glavna cilja sta ohranjanje Toporišičevega poslanstva in skrb za materni jezik, je še povedala Majcetova.

Življenjepis

Jože Toporišič se je leta 1926 rodil na Mostecu pri Dobovi oziroma Brežicah. Med letoma 1941 in 1945 je bil v prisilnem izseljenstvu v različnih taboriščih tedaj še nemške Šlezije, nekaj časa tudi na Poljskem. Po maturi na klasični gimnaziji je med letoma 1947 in 1952 v Ljubljani študiral slovenski in ruski jezik s književnostjo. Med letoma 1954 in 1965 je bil lektor slovenskega jezika na Filozofski fakulteti v Zagrebu, vmes eno leto štipendist Humboldtove ustanove v Hamburgu, kjer je preučeval eksperimentalno fonetiko ter leta 1963 doktoriral. V Ljubljani je leta 1966 postal docent, leta 1970 pa izredni profesor za slovenski knjižni jezik. Med letoma 1976 in 1996 je bil predstojnik katedre za slovenski knjižni jezik in stilistiko. Kot lektor slovenščine je v Zagrebu sodeloval pri sekciji za literarno teorijo in bil dejaven pri lingvistični sekciji Hrvaškega filološkega društva. Od leta 1955 je imel lektorate slovenščine na poletnih seminarjih za tuje slaviste v Splitu, Zadru in Zagrebu, od leta 1965 tudi v Ljubljani. Posamezna predavanja je imel tudi na tujih univerzah. Umrl je decembra 2014.