Onkološki inštitut Ljubljana ob tem izpostavlja, da je rak najpomembnejši in najpogostejši zdravstveni problem naše družbe, zato ga moramo obvladovati vzporedno z epidemijo covid-19.

Onkologe skrbijo zakasnitve v diagnostiki

Zbrani in analizirani podatki kažejo, da je prvi val epidemije covid-19 bolj vplival na število novih primerov raka in napotitev na onkološko obravnavo (število izdanih napotnic) kot drugi in tretji val. Podatki letošnjega leta kažejo, da so se napotitve na prvi onkološki pregled vrnile na raven pred epidemijo oziroma nekoliko narasle. »Še vedno pa je zaskrbljujoče, da odkrivamo 10 % manj novih rakov kot v obdobju pred epidemijo,« pravijo na inštitutu.

»Pri vplivu epidemije na raka se bojimo dolgoročnih posledic, zato nas skrbijo zaznane zakasnitve v diagnostiki. Bolnikov z rakom ni manj, le odkrivali jih bomo pozneje. Če bolniki pridejo do zdravnika v napredovalih stadijih bolezni in se zdravljenje raka prične z zamudo, lahko pričakujemo slabše izide zdravljenja, slabšo kakovost življenja in slabše preživetje, kar nas pa tudi najbolj skrbi.« (dr. Vesna Zadnik, vodja epidemiologije in registra raka na Onkološkem inštitutu Ljubljana)

 Obravnava ne sme zastati

»Obravnava bolnikov z rakom nikakor ne sme zastati, saj bi to lahko pomenilo večjo škodo na zdravju ljudi, kot jo povzroča okužba z novim koronavirusom. Še vedno pozivamo prebivalce, da skrbijo za svoje zdravje, da se udeležujejo presejalnih pregledov za raka v programih ZORA, DORA in Svit in da ob zgodnjih znakih bolezni ne odlašajo z obiskom pri zdravniku, izpostavlja strokovna direktorica OI Ljubljana dr. Irena Oblak.

Lanski padec 30-odstoten

Pri številu odkritih rakov so marca, še izraziteje pa aprila lani zaznali, da je v dveh največjih centrih, kjer obravnavajo onkološke bolnike – na Onkološkem inštitutu Ljubljana in v UKC Maribor – število novih bolnikov z rakom v bolnišnici značilno padlo. Aprilski padec je bil do 30 %. Število novih obravnav se je začelo znova povečevati v maju in je že v juniju doseglo raven iz leta 2019.

Slovenija se lahko pohvali s sprotnim spremljanjem 

V Sloveniji je bila onkologija navedena kot ena od izjem med zdravstvenimi dejavnostmi, katere delovanje se mora izvajati nemoteno, ne glede na različne omejitvene ukrepe v povezavi s covidom-19. Junija letos je bila epidemija v Sloveniji sicer preklicana, še vedno pa ostajajo v veljavi nekateri ukrepi za omejevanje širjenja okužbe, zato je nujno tudi nadaljnje spremljanje epidemije na zdravstveno oskrbo in Slovenija se lahko pohvali s sprotnim spremljanjem vpliva, poudarja Zadnikova in dodaja: »Sprotno lahko stanje spremljajo le tisti registri, kjer imajo na nacionalni ravni vzpostavljene elektronske poti za pridobivanje in analizo podatkov (t. i. aktivna registracija) in ponosni smo, da z našim registrom spadamo Slovenci med redke svetovne registre, ki lahko kratkoročne ocene vpliva epidemije vrednotimo že med epidemijo ali takoj po njej, saj v Register raka podatke elektronsko sporoča večina slovenskih bolnišnic.«