Arheologi so odkrili novo votlino, v kateri so bili nekdaj hranjeni Kumranski rokopisi. Čeprav so rokopisi iz nje izginili, je v votlini dovolj dokazov, da so bili tam. Med drugim so arheologi našli ostanke lončenine in usnjene paščke. Po mnenju arheologov gre za eno najpomembnejših odkritij v zadnjih 60 letih.



S Hebrejske univerze v Jeruzalemu so sporočili, kako jim najdba vzbuja upanje, da bodo našli še kakšnega od Kumranskih oziroma Mrtvomorskih rokopisov. Mrtvomorski rokopisi osvetljujejo začetke judovstva in krščanstva in sodijo med največje arheološke najdbe vseh časov. Nastali so v obdobju od 3. do 1. stoletja pr. Kr. Prve je leta 1947 v votlini blizu naselja Kumran po naključju odkril pastir. Danes jih hranijo v Izraelskem muzeju v Jeruzalemu. Do leta 1956 so v Kumranskih jamah našli približno 900 zvitkov.

Po besedah arheologa s Hebrejske univerze v Jeruzalemu Orena Gutfelda bi lahko odkritje iz 12. jame pomembno vplivalo na dosedanje vedenje o Kumranskih rokopisih, zato je odkritje označil kot najpomembnejšo najdbo po letu 1956. Zvitki vsebujejo zapise v hebrejščini, grščini in aramejščini ter nekaj najzgodnejših znanih zapisov svetopisemskih besedil, vključno z najstarejšim ohranjenim zapisom desetih Božjih zapovedi.

Številne votline, v katerih so bili rokopisi, so bile v petdesetih letih prejšnjega stoletja izropane. Po navedbah Hebrejske univerze v Jeruzalemu naj bi na to namigovale glave cepinov, ki so jih našli v votlinah.

Gutfeld je tudi izrazil upanje, da bodo v okviru sistematičnih arheoloških izkopavanj v votlinah v Judejski puščavi naleteli na še več votlin z Kumranskimi rokopisi ali sledovi, da so ti nekdaj bili v njih.

Glede Kumranskih rokopisov del stroke meni, da gre za zapise stroge ločine esenov, ki so poleg farizejev in saducejev sestavljali tri glavne skupine Judov. Del stroke pa meni, da rokopisi izvirajo iz knjižnice judovskega drugega templja v Jeruzalemu in zasebnih knjižnic. Najmlajši rokopisi so nastali okoli leta 70, ko so Rimljani tempelj uničili.

Foto: splet / Wikipedia