Odkrili skulpturo frančiškana z rastočo knjigo
Odkrili skulpturo frančiškana z rastočo knjigo
Pobudo za izdelavo je dal mestni odbor za kulturno dediščino. Predsednik omenjenega odbora Miha Japelj je za STA povedal, da se želijo z omenjenim kipom oddolžiti redu frančiškanov, ki so se v Novo mesto pred nekaj več kot 550 leti iz Bosne zatekli pred Turki, na njihovo pobudo pa je Novo mesto kot prvo v avstro-ogrski državi dobilo državno gimnazijo.
Frančiškani pomembno vpeti v mestno življenje
Kot je še dejal Japelj, je zgodovina novomeških frančiškanov tudi zgodovina Novega mesta. Samostan namreč hrani bogat arhiv mestne in okoliške kronike. Novomeški frančiškani so pomembno zaznamovali razvoj mestnega življenja na področju pastoralne dejavnosti, vzgoje, izobraževanja in kulture.
Zbrali približno 30 tisoč evrov
Za izdelavo skulpture frančiškana z rastočo knjigo so s prispevki novomeških podjetij in drugih donatorjev zbrali približno 30.000 evrov, nekaj potrebnega denarja pa bo še treba zbrati, je še dodal Japelj. Slavnostnega odkritja sta se udeležila tudi novomeški škof Andrej Saje in ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore.
550 let od gradnje samostana
Frančiškani so prišli v Novo mesto leta 1469, leta 1472 pa so poleg cerkve sv. Lenarta, ki je bila tedaj še kapela, zgradili samostan. Slabih 200 le pozneje, leta 1664, je v samostanu izbruhnil požar, ki je delno uničil zgradbo. Do leta 1696 je nato potekala obnova. V samostanu je od samih začetkov tudi knjižnica, ki je najstarejša v Novem mestu. Med letoma 1746 in 1870 so frančiškani vodili tudi gimnazijo. Marija Terezija je namreč leta 1746 v sosednji stavbi ustanovila novomeško gimnazijo, samostanski bratje pa so postali njeni profesorji. Leta 1870 je gimnazijo prevzela država.
V samostanu danes stalno živijo štirje bratje, svoj čas je tam bivalo tudi do 30 frančiškanov.