Rokopis so datirali v 4. do 5. stoletje, kot so po navedbah avstrijskega Kathpressa v začetku letošnjega junija sporočili z Inštituta za krščanstvo in antiko na Humboldtovi univerzi v Berlinu. Evangelij po Tomažu pripoveduje o Jezusovem otroštvu in sodi med t. i. apokrifne spise: ti niso bili vključeni v Sveto pismo, vendar so bile njihove zgodbe v antiki in srednjem veku zelo priljubljene in razširjene.

Delček papirusa je desetletja neopaženo ležal v hamburški državni in univerzitetni knjižnici.

Delček papirusa je desetletja neopaženo ležal v hamburški državni in univerzitetni knjižnici Carla von Ossietzkyja z inventarno številko P.Hamb.Graec. 1011. Njegovo pravo vrednost sta odkrila izvedenec za papirus Lajos Berkes z berlinskega inštituta in njegov kolega Gabriel Nocchi Macedo z belgijske Univerze v Liègeu. Kot so pojasnili na Teološki fakulteti Humboldtove univerze, je omenjeni delček za raziskovalce izredno zanimiv, »po eni strani zato, ker ga je bilo mogoče datirati v 4. do 5. stoletje, kar pomeni, da gre za najzgodnejšo znano kopijo«, po drugi strani pa so lahko pridobili nov vpogled v prenašanje besedila. Doslej je za najzgodnejšo različico evangelija po Tomažu v grškem jeziku veljal kodeks iz 11. stoletja.

FOTO: Hamburška državna in univerzitetna knjižnica

»Nakupovalni seznam«

In zakaj je trajalo tako dolgo, da se je nekdo potrudil razvozlati ta delček papirusa? Razlog tiči v slogu dokumenta: pisava se zdi nekoliko nerodna, zapis pa je na hrbtni strani papirusa, kar je sprva nakazovalo, da gre za »nakupovalni seznam« ali kakšen drug nepomemben kos papirja. Znanstveniki zdaj domnevajo, da je šlo za vajo iz pisanja v šoli ali samostanu, kar bi lahko pojasnilo površen zapis: po besedah Lajosa Berkesa so v besedilu najprej opazili besedo »Jezus«, nato pa so ga ob primerjavi s številnimi drugimi digitaliziranimi papirusi dešifrirali črko za črko in kmalu ugotovili, »da to ne more biti vsakdanji dokument«.

Starost papirusa in njegova vsebina sta poskrbela za manjšo senzacijo: o Jezusovi smrti in njegovem odraslem življenju je bilo posredovanih veliko podatkov, o njegovem otroštvu pa zelo malo.

Evangelij po Tomažu je bil verjetno prvič zapisan v 2. stoletju našega štetja. Po besedah Gabriela Nocchi Maceda »naše ugotovitve o tem poznoantičnem grškem izvodu dela potrjujejo sedanjo oceno, da je bil evangelij po Tomažu prvotno napisan v grščini«. Delček papirusa, ki meri okoli enajst krat pet centimetrov, vsebuje ostanke 13 vrstic v grških črkah, približno deset črk na vrstico, in izvira iz poznoantičenga Egipta. To obdobje se začne leta 284 po Kristusu, ko je oblast nastopil rimski cesar Dioklecijan. Rokopis je torej več kot pol tisočletja starejši od doslej najstarejšega dokumenta o Jezusu iz 11. stoletja. Tako starost papirusa kot tudi njegova vsebina sta poskrbela za manjšo senzacijo: o Jezusovi smrti in njegovem odraslem življenju je bilo posredovanih veliko podatkov, o njegovem otroštvu pa zelo malo.

»Drugi čudež« v evangeliju po Tomažu je zapisan na zdaj razcefranem papirusu. Petletni Jezus se igra ob reki in iz gline oblikuje dvanajst vrabcev. Ko ga Jožef, njegov skrbnik, okara, ker to počne na soboto, deček namesto odgovora tleskne z rokami - in vrabce oživi.