Spomnimo: s predlogom spremembe zakona se spreminja 27. člen Zakona o verski svobodi (ZVS), ki določa višino namenske državne finančne pomoči za plačilo prispevkov zavarovanca za socialno varnost uslužbencev Cerkva in drugih verskih skupnosti. Višina pomoči se z »najmanj v višini 48 %« spremeni na 60 % povprečne plače za predzadnji mesec pred mesecem, v katerem se določa zavarovalna osnova.

Pravno sporen predlog zakona

»Predlog zakona je že v izhodišču pravno sporen, ker je finančna pomoč za verske uslužbence določena v višini 60 %, predlog zakona pa se pri določanju takšne višine sklicuje na to, da je bila ta višina v Zakonu o verski svobodi že določena. Takšna argumentacija sploh nima pravne podlage. Ob uveljavitvi ZVS je bila namreč državna pomoč za verske uslužbence določena v višini najmanj 60 %, kar je bistvena razlika,« je opozorila Nataša Voršič iz Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora.

Brez vsebinskih razlogov za obseg znižanja pravice

»Predlog zakona na prvi pogled zvišuje prispevek za socialno varnost verskih uslužbencev, ker v 1. členu določa, da se višina namenske državne finančne pomoči zvišuje z najmanj 48 % na 60 %. Dejansko pa ta prispevek znižuje, ker je Uredba na podlagi zakonskega pravila, ki ga vsebuje 1. odstavek 27. člena ZVS, določila prispevek v višini 100 %. Znižanje pravice je bistveno, za 40 %, v predlogu zakona pa ni nobenih vsebinskih razlogov za obseg znižanja pravice,« je dodala Voršičeva.

Vabljeni tudi predstavniki verskih skupnosti

Na sejo Odbora za kulturo so bili vabljeni tudi predstavniki Slovenske škofovske konference, Evangeličanske cerkve, Srbske pravoslavne cerkve, Islamske skupnosti, Binkoštne cerkve, Adventistične cerkve in Slovenske muslimanske skupnosti, ki so imeli možnost predstavitve svojih stališč glede predlaganih sprememb zakona.

Katoliško cerkev so predlagane spremembe negativno presenetile

V imenu Slovenske škofovske konference (SŠK) je njen tiskovni predstavnik dr. Gabriel Kavčič ponovil, da so Katoliško cerkev predlagane zakonske spremembe, zlasti predlog prenehanja statusa splošne koristne organizacije verskim skupnostim in nižanje višine državne finančne pomoči za plačilo prispevkov za socialno varnost njihovih uslužbencev, negativno presenetile.

Prizadevanje za dobrobit ljudi na različnih področjih

Pojasnil je, da si v Sloveniji skoraj 1000 katoliških duhovnikov, okrog 400 redovnic in množica vernikov prizadevajo za dobrobit ljudi na različnih področjih, v veliki večini pa prostovoljno. »Vzgoja, skrb za duhovno življenje, za ranljive in starejše, vzgoja za ljubezen do domovine, pa navsezadnje skrb za 2901 cerkev in druge objekte, kulturne spomenike velikega pomena za slovensko zgodovino in sedanjost,« je naštel Kavčič.

Karitas kot primer dobre prakse

»Ker smo ravno v času okrevanja in iskanja rešitev po ujmi, spomnimo na izjemen trud prostovoljcev in solidarnost, ki sta se pokazala prav skozi delo Karitas, ki je dobrodelna ustanova Katoliške cerkve. Do tega ni prišlo 'kar tako' ali čez noč, temveč skozi mrežo Cerkve, torej skozi župnije in škofije oziroma skozi duhovnike – župnike in škofe,« je opozoril tiskovni predstavnik SŠK.

Posmeh vsem dosedanjim prizadevanjem za skupno dobro

In dodal še vsakodnevno reševanje socialnih stisk, delo na kulturnem področju, skrb za obnavljanje kulturne dediščine …, zato v doživljanju Katoliške cerkve obe spremembi (sprememba statusa organizacije in nižanje prispevkov) zvenita kot posmeh vsem njihovim dosedanjim iskrenim prizadevanjem za skupno dobro vseh slovenskih prebivalcev.

Zaradi sprememb se prizadevanja ne bodo zmanjšala

»Naša prizadevanja se zaradi predlaganih sprememb ne bodo prav nič zmanjšala. Karitativna dejavnost in skrb za duhovno življenje v našem narodu sta najpomembnejši dejavnosti Katoliške cerkve in sta po definiciji zastonjski. Naši župniki, duhovniki, redovnice in vsi katoličani bodo tudi v prihodnje z enako vnemo zasledovali skupno dobro v državi, saj naš namen ni kopičenje državnih pomoči,« je izpostavil Kavčič.

Skrb za skupno dobro se gradi na vseh ravneh

Vtis pa je, da niti na simbolni ravni ni osnovnega razumevanja za ta poslanstva Cerkve, zlasti med prvimi odgovornimi za skrb za skupno dobro – izvoljenimi predstavniki ljudstva. »Ta točka je zelo enostavna za razumevanje in daleč najpomembnejša: skrb za skupno dobro se gradi na vseh ravneh in država lahko z osnovno naklonjenostjo to podpira ali ignorira,« je poudaril Kavčič, ki meni, da gredo predlagane spremembe v smer zaviranja.

Več dialoga

Po njegovem bi si najprej želeli tudi nekoliko več dialoga, kakor sta Republika Slovenija in Sveti sedež sklenila v mednarodnem sporazumu leta 2004, v katerem je navedeno, da bosta država in Katoliška cerkev reševali medsebojne spore sporazumno in z dialogom.

Pravico do kolektivnega uresničevanja verske svobode

Nadalje je spomnil, da 41. člen Ustave vsebuje tudi pravico do kolektivnega uresničevanja verske svobode, pri čemer imajo verski uslužbenci velik pomen. Iz tega izhaja trenutna finančna pomoč države za zagotavljanje socialne varnosti verskih uslužbencev, ki sicer za svoje delo ne prejemajo plačila, marveč živijo od donacij in prostovoljnih darov. Določba 27. člena Zakona o verski svobodi je že bila v presoji Ustavnega sodišča, ki pa neskladja z ustavo ni ugotovilo.

Kavčič Odboru predlagal zavrnitev predloga

»Pravno gledano imamo pri socialnih prispevkih opravka s 'pridobljeno pravico'. Predlagane spremembe gredo v smer poseganja v že pridobljene pravice in s tem v morebitno neskladje z 2. členom ustave,« je stališče SŠK zaokrožil Gabriel Kavčič in Odboru predlagal zavrnitev zakonskega predloga ter obljubil, da bo Katoliška cerkve ne glede na spremembe ostala pomemben člen družbe, zlasti pri karitativni dejavnosti, zasledovanju skupnega dobrega in skrbi za duhovnost.

Izrazito odklonilno mnenje ZPS

V predstavitvi stališča SŠK se je Kavčič naslonil tudi na izrazito odklonilno mnenje Zakonodajno-pravne službe, saj predlagane spremembe ne vsebujejo utemeljitve na novo določene pravice: zakaj se denimo socialna pomoč zmanjšuje, saj predlog spremembe ne vsebuje stvarnih in razumnih razlogov za to določeno višino.

Neupoštevanje načela delitve oblasti

Po mnenju Zakonodajno-pravne službe so v predlogu neskladja in antinomije, saj ne gre za vsebinsko in povezano celoto. Ustavno težavo predstavlja tudi neupoštevanje načela delitve oblasti, saj je porušen odnos med zakonodajno in izvršilno vejo. »Predlog zakona je že ustavno sporen,« je v imenu Zakonodajno-pravne službe poudarila Nataša Voršič.

Kršeni načeli pravne države in enakosti pred zakonom

»Ustavno sporen je zato, ker bi moral, če torej določa novo in fiksno višino denarne pomoči verskim uslužbencem, vsebovati tudi utemeljitev take višine. Določitev same višine brez kakršne koli utemeljitve je vsebinsko prazna in izvotljena, zato krši načelo pravne države. Obenem je samovoljna in arbitrarna, ker sploh ne vsebuje stvarnih in razumnih razlogov, zato krši tudi načelo enakosti pred zakonom,« je pojasnila Voršičeva.

Proti le Iva Dimic, obstrukcija SDS

Koalicijski poslanci so mnenje Zakonodajno-pravne službe in vseh verskih skupnosti, ki so se nedvoumno opredelile proti predlogu zakona, enostavno povozili in so predlog Zakona o spremembi Zakona o verski svobodi sprejeli z 9 glasovi podpore, proti je glasovala le Iva Dimic (NSi), medtem ko so člani Odbora iz vrst SDS sejo obstruirali. Že na začetku seje so poslanci z 8 glasovi proti in 6 glasovi za nasprotovali umiku 1. točke seje, ki ga je predlagala NSi, podprla pa tudi SDS.