Družine s svojci v domači oskrbi dobro vedo, kaj pomeni obisk patronažne medicinske sestre: neobhodno zdravstveno oskrbo, preizkušene napotke in nasvete ter spodbudno besedo, ko je treba vztrajati v včasih tudi zelo zahtevnih okoliščinah.

Jožica Ramškar Pajk, predavateljica na Fakulteti za zdravstvo Angele Boškin in patronažna medicinska sestra v Zdravstvenem domu Ljubljana Črnuče, svoje delo opravlja z velikim žarom, posebej lepi so obiski družin z novorojenčki, zadnja leta pa se raziskovalno in profesionalno najbolj posveča paliativni oskrbi dolgotrajno bolnih in umirajočih.

Celoten pogovor si preberite v reviji Praznična.

Kakšen je dan patronažne medicinske sestre?

Zjutraj patronažno medicinsko sestro najprej čakajo nujni obiski na domu, namenjeni vzdrževanju zdravja in zdravstvenim problemom, venozni odvzemi in odvzemi drugih vzorcev, kakor z delovnim nalogom naroči zdravnik. Zatem so na vrsti drugi kurativni in preventivni obiski. Ena medicinska sestra »pokriva« 2500 prebivalcev, z normo je predpisano, koliko obiskov mora opraviti mesečno.

Ker je to zelo mobilna služba, so zelo spretne voznice. »Navadiš se zlesti v vsako luknjo,« pravi naša sogovornica. Ko opravijo obiske, se vrnejo in uredijo administracijo. V Sloveniji imamo polivalentno patronažno službo organizirano od leta 1962, delo pa organizirano tako, da ena medicinska sestra obravnava vse probleme v družini, od rojstva, poškodb in drugega, do mirnega odhoda in spremstva ob slovesu.

Z danes na jutri

Ko nastopi dolgotrajna bolezen ali invalidnost, zaradi katere so ljudje priklenjeni na posteljo, se družine z danes na jutri znajdejo v stiski. Zaposlenim, ki skrbijo za svojce, pripada kvečjemu 14 dni bolniškega dopusta. »Glede tega imate prav, ne bom hvalila našega sistema,« pritrdi Jožica Ramšak Pajk, »družine se morajo znajti same v sistemu, ki je krut. To je velik stres.« Najhujše je pri tistih, ki nimajo svojcev. Podporne službe so, pravi Ramšak Pajkova, ampak niso na razpolago čez noč ali tisti hip, ko bi jih posameznik potreboval. Za nego in oskrbo na domu je treba čakati dva tedna, potem pa posamezniku pripada le ura ali dve na dan. Kaj pa ostali čas?



»Vidim, da si sosedje pomagajo med seboj, veliko je usklajevanja.« Na terenu opaža, da so potrebe velike, deluje črni trg, tudi oglasi so. Svojci iščejo pomoč za 4 do 6 ur dnevno, pomagajo nekatere upokojene medicinske sestre, nekateri najamejo za pomoč gospe, jim začasno ponujajo stanovanje, hrano, plačilo, a te cene so že primerljive z domom. »Domovi stanejo, pokojnine so prenizke, skoraj vedno morajo doplačati še sorodniki. Tudi prostora ni takoj, čakati je treba dva, tri tedne ali več,« pove ugotovitve iz prakse.

Telefon naj bo vedno pri roki

Treba je spodbujati, da ljudje sami opravijo tisto, kar zmorejo. To jim daje samozavest, notranje zadovoljstvo. »Svojcem rečem, naj starostnikom pustijo, da še kakšno žlico sami pojedo. Ali pa, da se sami umivajo, dokler se lahko, nič zato, če ni vse tako brezhibno kot nekoč, ne bodimo preveč kritični do staršev.« Starejši imajo slabo ravnotežje, težko hitro vstajajo, nimajo več hitrih gibov, lonci so v njihovih rokah z leti manj stabilni, ne prižgejo si luči, ko se temni, padci pa so zelo zoprni. Preventiva je zelo pomembna, opremiti se morajo s palico, imeti oprijemala, stvari, ki jih veliko uporabljajo, naj bodo bližje in hitreje dosegljive.

»Starejšo gospo spodbudim, da si krožnike in skodelice, ki jih velikokrat rabi, postavi nižje na polico. Ker gledanje gor in čez je vzrok za veliko padcev. Kaj šele vzpenjanje na pručko!« Telefon naj bo vedno pri roki. Nedavno jo je poklical gospod, ki je padel v stranišču, in jo prosil, če ga pride pobrat, ker je sin v službi. »Kaj pa, če ne bi imel telefona, kdo bi ga našel?« pravi Jožica.

Prazniki in bolni ljudje

Prazniki so za starejše lahko hvaležnost in blagoslov, da še zmorejo in da še imajo zakonca, svojce. Za nekatere je to naporno obdobje, ki ga preživljajo v družbi težke bolezni, mogoče sami, drugi skromno zaradi slabih socialnih razmer.

Celoten pogovor si preberite v reviji Praznična.

Foto: Tatjana Splichal