Obsežni mreži planinskih, pohodniških in romarskih poti pri nas se je pred kratkim pridružila Marijina romarska pot, ki je del istoimenske mednarodne kulturne romarske poti. Ta pelje od Čenstohove na Poljskem preko Levoče na Slovaškem in Mariazella v Avstriji do Slovenije, od koder se nadaljuje na Hrvaško. Marijina romarska pot v Sloveniji je dolga 409 kilometrov, ob njej pa je 45 kontrolnih točk in množica cerkva. Med njimi sta tudi cerkvi sv. Avguština in sv. Marije Magdalene v Halozah, ki ju radi obiskujejo verniki z obeh strani meje.

Pot proti sv. Avguštinu v Halozah nas je peljala mimo Ptuja, ki velja za najstarejše slovensko mesto, zato smo se najprej ustavili v njem. Avto smo pustili na označenem parkirišču blizu odcepa proti Vidmu pri Ptuju ter se v stari del mesta sprehodili čez most za pešce in kolesarje. Nekaj metrov pod nami so plavale črne liske z belim čelnim ščitkom, ob obali so se sončili rečni galebi, v modrikasti vodi se je zrcalil Ptujski grad. Grajski grič je bil poseljen že v 4. tisočletju pred Kristusom, v rimskih časih pa je pod njim nastalo mesto Petoviona, v katerem je deloval tudi škof Viktorin Ptujski.

Med največjimi zanimivostmi v starem delu mesta je mestni stolp, ob katerem stoji Orfejev spomenik. Le nekaj korakov naprej je turistično-informacijski center, v katerem smo dobili knjižico Pohodniške poti spodnjega Podravja (nanje nas je opozarjal že kažipot ob mostu) in nekaj zloženk o zanimivostih v okolici Ptuja. Če ne bi bilo sonce že tako visoko na nebu, bi si morda na gradu ogledali še zbirko glasbil, orožja ali tradicionalnih pustnih mask. Tako pa smo se odpeljali na obalo Ptujskega jezera, ki je največje v Sloveniji, in na obrobje Krajinskega parka Šturmovci, ki je bil okrašen s preprogami zvončkov. Potem pa je bil že skrajni čas, da Ptuju obrnemo hrbet in pohitimo v objem haloških gričev.

DRUGA ZA DRUGO
Za Vidmom pri Ptuju, kjer so jeseni odprli prenovljeno Vidovo klet (degustacija vin, TIC za območje Haloz, ponudba haloških izdelkov), cesta preskoči Dravinjo in zavije mimo starodavne cerkve sv. Janeza Krstnika. Nekaj časa pelje vzporedno z reko, potem se odmakne od nje in obrne proti jugu.

Čeprav smo bili prvič v tem delu Haloz, z iskanjem izletniškega cilja in izhodišča nismo imeli nobenih težav. Cerkev sv. Avguština smo zagledali od daleč, kažipot pa nas je s ceste proti mejnemu prehodu Zgornji Leskovec pravočasno preusmeril v stransko dolino. V njej smo po poldrugem kilometru vožnje prispeli do kapelice, nad katero se začne lani postavljen križev pot. Marijina romarska pot, ki pelje ob njem, se hitro skrije med drevje, se višje pridruži cesti in mimo samotne kmetije vzpne na 503 metre visok hrib. Na njem stojita druga za drugo lepo obnovljeni cerkvi sv. Marije Magdalene in sv. Avguština, ki spadata v župnijo Sv. Andraž v Halozah.

MOJSTRI JE NISO ZIDALI
Cerkev sv. Avguština v Veliki Varnici v Halozah je edina božjepotna cerkev na Slovenskem, ki ima za zavetnika tega svetnika. Informativna tabla pod njo nič ne pove o njeni starosti, saj tudi stari dokumenti o tem molčijo. Zato pa lahko preberemo zapis Ognjeslava Škamleca, župnika pri Sv. Andražu v Halozah, ki je pred več kot osmimi desetletji o njej napisal tole: Leta 1917 je prišel v Leskovec na obisk profesor bogoslovja dr. Avguštin Stegenšek. Zelo ga je zanimala cerkvica sv. Avguština, njegovega patrona. Premeril jo je na vse strani. Stara ni. Mojstri je niso zidali. Simetrije niso poznali. Zidali so jo preprosti domači zidarji.

Domačinom z obeh strani meje obe cerkvi veliko pomenita, zato se zadnji konec tedna v avgustu, torej ob godu sv. Avguština, množično zgrnejo k njima. Ob našem prihodu pa tam ni bilo nikogar. Za svetiščema so se v poznem popoldnevu vlekle temne sence, vendar je kraj kljub temu izžareval svojevrstno privlačnost. »Sem bi se pa še kdaj vrnili,« smo pomislili pred vrnitvijo v dolino, kamor se nam zaradi čarobnega razgleda sploh ni mudilo. Tja na sever proti Ptuju, ki smo ga slutili v daljavi, in proti vzhodu je valovalo Haloško gričevje. S hrvaške strani meje sta nas vabila Ravna gora in dvorec Trakošćan. Od tam pa smo se vedno znova vračali k nepreglednemu labirintu strmih pobočij, mednje vrezanih dolin in ozkih slemen, na katerih so počivale samotne haloške domačije.

IZLETNIŠKE DROBTINICE

Sv. Avguštin v Halozah

Izhodišče: Velika Varnica.

Dostop: S Ptuja nadaljujemo vožnjo prek Vidma pri Ptuju in Zgornjega Leskovca proti istoimenskemu mejnemu prehodu. Približno kilometer pred njim nas kažipot usmeri v stransko dolino na desni, v kateri po poldrugem kilometru vožnje prispemo do samotne kmetije in kapelice. Tam se začne označena pot ob postajah križevega pota. Avto pustimo na primernem kraju v bližini.

Dolžina vzpona: 30 minut.

Višinska razlika: 250 metrov.

Zanimivost v bližini: Etnografski muzej v Veliki Varnici (ogled po predhodni najavi po telefonu 02/763-18-61).

Zemljevid: Atlas Slovenije in zemljevid Marijina romarska pot (Spodnje Podravje), ki ga dobimo v Kozjanskem parku.

Več informacij o Marijini romarski poti: http://marijina-romarska-pot.si in www.kozjanski-park.si.

Več informacij o Halozah: www.haloze-zagorje.eu in www.halo.si.