Ena izmed besed, ki jo bodo bralci pogosto uzrli v januarski številki Slovenskega časa (priložena je 4. številki Družine), je beseda »obletnica«. Srečali jo bodo že na naslovnici v prispevku ddr. Igorja Grdine, ki ga je uredništvo prosilo, naj se ozre na lansko Cankarjevo spominsko leto ob 100. obletnici pisateljeve smrti, pa tudi pogleda naprej v letošnje spominsko dogajanje ob 200. obletnici smrti Valentina Vodnika. Sklepna misel uvodnika z naslovom Ob velikih obletnicah prinaša pomenljivo sporočilo: »Spominjanje je preresna stvar, da bi ga prepustili lažnivcem, ki enačijo hrup in slavo. Ne izmišljena zgodovina ne izvotljena mera nista naši.«

O (ne)kulturi dialoga

Smo v mesecu verskega tiska, ko 24. januarja praznujemo tudi god zavetnika (katoliških) časnikarjev sv. Frančiška Saleškega. Tudi zato Slovenski čas namenja posebno pozornost medijem in razplamteli razpravi o takšnem ali drugačnem omejevanju t. i. sovražnega govora.

Urednik Bogomir Štefanič išče odgovor na vprašanje, ali je izgubljena kultura govora pojav, ki se je slovenski družbi zgodil šele »včeraj« zaradi ostrine konservativno naravnane publicistike ali pa je to pojav, ki ima dosti daljšo brado in je njegove vire treba iskati v tranzicijskem medijskem glavnem toku. Publicist Martin Nahtigal pa analizira položaj konservativnih medijev v trikotniku tehnologija, politika in bralstvo – med drugim ugotavlja: »Ali je utemeljeno govoriti, da manjka desnih medijev, da so povsod javno navzoče samo leve ideje, hkrati pa ne brati konservativnega tiska in spletnih medijev, ker postavijo naročnino; ali pa morda zato, ker nam ni všeč, da sosedov Janez občasno tam kaj napiše v pisma bralcev; ali ker se ne strinjam čisto z vsem, kar in kakor komentira urednik?«

Osrednje mesto januarskega Slovenskega časa zavzema razmislek ustavnega pravnika dr. Andraža Terška. Svoj prispevek je pomenljivo naslovil z vzklikom: »Saj ja nihče ne podpira ali zagovarja »sovražnega govora«?! V njem – mestoma tudi zelo osebno – ugotavlja: »Braniti se pred drugimi, da tvoje pojasnjevanje, kaj je in kaj ni sovražni govor kot pravni koncept, ne pomeni njegovega zagovora, promocije ali opravičevanja, se res ne zdi smiselna izraba ustvarjalnega časa.«

Pogled v preteklost za razumevanje sedanjosti

Primorskega publicista Milana Gregoriča bralci Slovenskega časa dobro poznajo kot avtorja številnih prispevkov. Tokrat ga časnikarski kolega Tino Mamić v intervjuju predstavlja kot avtorja knjige Pohod resnice in poraz zmagovalcev, v kateri se Gregorič temeljito loteva zgodovine bratomorne vojne, in sicer »s poudarkom na zamolčanem nasilju in zločinih revolucije, njenem porazu in na spravnih travmah, ki to dogajanje spremljajo«.

A vrnimo se k obletnicam. Ob nedavni (10. januarja) 20. obletnici smrti se akademika Primoža Ramovša spominjamo skozi (doslej še neobjavljeno) pridigo, ki jo je pri pogrebni maši imel tedanji ljubljanski nadškof, kardinal Franc Rode. Izraelskega pisatelja Amosa Oza, ki bi letos dopolnil 80 let, pa se spominjamo z izborom njegovih misli o Izraelu, družini, smrti …

V preteklost se vračamo še z nekaterimi prispevki: z zapisom Helene Janežič o dopisovanju med loškima velikanoma Tinetom Debeljakom in Ivanom Dolencem; s spominskim prispevkom, posvečenim decembra lani umrlemu nemškemu katoliškega filozofu Robertu Speamannu; z analizo o odnosu med Cerkvijo in Judi izpod peresa enega najboljših slovenskih poznavalcev judovstva, zgodovinarja dr. Renata Podbersiča – prispevek objavljamo ob 27. januarju, mednarodnem dnevu spomina na žrtve holokavsta.

O umetnosti in tudi »primeru Kobal«

Omenimo še tri prispevke, ki januarskemu Slovenskemu času dajejo posebno sporočilnost: pogovor s filozofom dr. Deanom Komelom, v katerem razmišlja o umetnosti; prispevek dr. Marija Osredkarja, predstojnika katedre za osnovno bogoslovje in dialog Teološke fakultet, v katerem se poglobljeno dotika pogosto slišane dileme o trpljenju nedolžnih in krščanski podobi dobrega Boga (spomnimo se samo, kolikokrat je o tej temi v rubriki Credo razmišljal pokojni Alojz rebula); aktualnim razmeram v Evropski zvezi pa se posveča sociolog in publicist dr. Matevž Tomšič, ki identificira tiste problematične tendence, ki utegnejo ogroziti prihodnost evropske politične povezave.

Januarski Slovenski čas seveda prinaša tudi prispevke stalnih kolumnistov: dr. Nataša Gliha Komac »secira« dogajanje, povezano z Resolucijo o nacionalnem programu za jezikovno politiko 2019–2023, dr. Brane Senegačnik pa se z njemu lastno erudicijo dotika večplastne plagiatorske zgodbe Borisa Kobala.

Fotografije: arhiv SČ