Sredi 19. stoletja je bilo slovenskim izobražencem jasno, da je mogoče z oblačenjem izkazovati pripadnost določeni politični misli, s čimer je obleka oz. preobleka postala simbol politične propagande. Že leta 1846 je bila v ljubljanskem gledališču uprizorjena predstava, v kateri so bile »slovenske noše pripomoček za uveljavljanje slovenske narodne zavesti«, in podobno se v časopisu leta 1847 omenja, da je pela igralka v »kranjski noši«, in leta 1849, da je govorila v »slovenskem jeziku in kostumu«. Kostumi gledaliških igralk in igralcev so se, če so ponazarjali oblačenje kmetov, imenovali »slovenska noša«, »kranjska noša«, »lična narodska obleka«, »slovenski kostum«, »narodna obleka«, »narodska obleka krajnska« in podobno, skupaj z literarnimi deli in s pesmimi pa so nastopajoči spodbujali ljudi k slovenskemu narodnemu gibanju.

Meščani naj se oblačijo po kmečko

Posebna spodbuda za oblačenje kmečke obleke v meščanskih krogih je prišla leta 1848, ko »je...