Tole gre od ljudi za ljudi – ne glede na to, kaj si, kje si, kdo si … smo pod odrom navdušeno prepevali z njima. Vsi se rodimo, vsi mamo želje, upe, vsi se bojimo, vsi imamo svoja veselje, vsi trpimo … O besedah, ki smo jih izgovarjali ob ritmu melodije, takrat nisem razmišljala. Sem se pa nanje spomnila ob pričevanju, ki sta ga na letošnji Stični podelila mama in brat enega od omenjenih glasbenikov.

Zakaj splav enega otroka splavi več generacij, je bila naslovljena delavnica, na kateri je gospa Milka razkrila, čez kakšne ovire je morala iti, ker se je odločila obdržati nezakonsko spočetega otroka s temnopoltim partnerjem. In če ne bi obdržala prvega, verjetno ne bi bilo tudi naslednjih otrok (in tudi zgoraj omenjenega dogodka, niti besedila ...).

Ni samoumevno, da se vsi rodimo. Ne glede na to, ali sem bila težko pričakovana ali presenečenje, sta mama in oče morala sprejeti odločitev, da me sprejmeta. Kolikokrat pomislite na to?