Vas Juršče na Zgornji Pivki je poleg vasi Zagorje in Palčje od vseh vasi v današnji občini Pivka zaradi vojnega nasilja med 2. svetovno vojno izgubila največ svojih prebivalcev, v vasi in v bližini vasi pa je življenje izgubilo najmanj devetnajst nedomačinov. Jurščani so svojim rojakom, ki so življenje izgubili v obeh svetovnih vojnah, in otrokom, ki so tragično umrli po vojni zaradi eksplozije granate, v vasi postavili lep spominski park. Poseben spomenik z imeni šestnajstih žrtev – borcev, talcev in interniranca – pa so postavili na novem pokopališču pred vasjo. Slovesno so ga odkrili 2. julija 1967, dva dneva pred dnevom borca. Ob spomeniku so obenem uredili grob, v katerega so prenesli posmrtne ostanke neznanega partizana. To je bil prvi grob na novem pokopališču. Na grob so postavili križ.

Po 54 letih obstoja negovanega groba je Združenje borcev za vrednote NOB Postojna – odbor Pivka za slovesnost 4. julija 2021 grob zravnalo, odstranilo križ ter postavilo črn marmornat spomenik z napisom Grob neznanega partizana –1944 in peterokrako zvezdo. Na zid pokopališča je vzidalo informativno ploščico, na kateri med drugim v slovenskem in angleškem jeziku piše, da so kot prvega »pokopali kosti neznanega partizana, borca Istrskega odreda, ki je leta 1944 padel v Mrzlem dolu pod Kršičevcem«.

Dejanje je sprožilo različne odzive. Od aklamacij na prireditvi ob slovesnem odkritju spomenika do poudarjanja potrebe po rdeči zvezdi na grobu namesto križa, saj se je partizan pod njo boril; od ravnodušnosti pa vse do osuplosti zaradi védenja, da je bil partizan ubit v lastnih vrstah.

Urejanje vojnega grobišča?

Iz popisa vojnih grobišč, ki ga hrani Upravna enota Postojna, je razvidno, da je bil popis na pokopališču na Jurščah izveden leta 1978, da gre za grob neznanega borca, da ima grob okvir in križ ter da ima status vojnega grobišča z oznako 400910071. Zakon o vojnih grobiščih prepoveduje spreminjati zunanji videz grobišča, poškodovati grobišče ali odtujiti njegove sestavne elemente. Ali sta torej odstranitev okvirja in križa, izravnava grobnega polja in postavitev novega obeležja res zakonodajno veljavna načina urejanja vojnega grobišča?

Prekop žrtve po najmanj dvaindvajsetih letih

Od druge svetovne vojne do leta 1967 so posmrtni ostanki neznanega partizana ležali v Mrzlem dolu pod hribom Kršičevec nad Jurščami. Poimensko so poznani vaščani, ki so sodelovali pri pokopu med vojno, pri prekopu leta 1967 na pokopališče, pri ureditvi groba z okvirjem in križem in pri nepretrganem negovanju groba štiriinpetdeset let. Na vrtu domačinke so rože cvetele posebej za ta grob. To je bil izraz sočutja in pietete Jurščanov.

Ob pogledu na spomenik borčevske organizacije iz leta 2021 se porajajo vprašanja: Zakaj niso Jurščani leta 1967 postavili groba s peterokrako zvezdo? Zakaj so mu postavili križ? Zakaj niso tedaj, ko so bili še živi tisti domačini, ki so o žrtvi kaj vedeli, groba opremili z napisom? Zakaj Primorske novice, ki so 8. julija 1967 obširneje poročale o odkritju spomenika šestnajstim žrtvam, niso niti z besedo omenile prekopa posmrtnih ostankov neznanega partizana? Zakaj niso domačini že v prvih povojnih letih, ko je odsek za notranje zadeve pri Okrajnem ljudskem odboru Postojna pošiljal dopise Krajevnemu ljudskemu odboru s prošnjami za prekope posmrtnih ostankov padlih borcev, že takrat prekopali posmrtnih ostankov partizana? In ne nazadnje – po današnjih ustnih virih Jurščanov, tudi domačina, ki je prisostvoval prekopu, je bil neznani partizan ubit na Jurščah. Zakaj je bil torej zagreben pod Kršičevcem, okoli dva kilometra stran od vasi, in zakaj njegovo truplo že med vojno ni bilo preneseno na pokopališče v Knežaku?

Pokopi med vojno

V obsežni knjigi Maksa Zadnika Istrski odred, ki vsebuje tudi seznam padlih, ni podatka, da bi kateri od partizanov Istrskega odreda padel v Mrzlem dolu nad Jurščami. V povojnem zapisu štirih domačinov o medvojnem dogajanju na Jurščah je posebej naveden dostojen pokop žrtev »istrske brigade« oktobra 1944 na pokopališču v Knežaku. Vas Juršče (kjer je bila od marca 1944 komanda mesta Št. Peter in kjer so se stikale vezi med VII. in IX. korpusom NOV) je namreč pripadala župniji Knežak in Jurščani so do leta 1967 svoje umrle pokopavali v Knežaku. Kneški župnik Janez Krstnik Kalan je med 2. svetovno vojno na pokopališčih župnije Knežak poleg umrlih iz domače župnije redno pokopaval vse vojne žrtve, ki so življenje izgubile na območju župnije. Osredotočam se na vojne žrtve na Jurščah, ki niso bile doma z Juršč. Večino pogrebov je župnik Kalan izvedel sam, v nekaj primerih sta pokop opravila kaplan ali drugi duhovnik. Za vsakega posebej je navedel datum in kraj smrti (pogosto z ledinskim imenom) ter datum in kraj pokopa. Ponekod je zapisal celo uro smrti. V številnih primerih je ime žrtve neznano.

Po podatkih iz mrliške knjige ni nobena od vojnih žrtev na Jurščah ali v bližini vasi izgubila življenja v letih 1941, 1942 in 1945. Leta 1943 so na Jurščah pod streli nemške vojske izgubili življenje partizan Miroslav Mršnik iz Smrij in partizan Valentin Žakelj iz Trbovelj (ubita 11. 11., pokopana dva dni pozneje) ter intendant Tomšičeve brigade Emil Bežan iz Ljubljane, kurir Ludvik Turk iz Čabra, partizan Stane (z nepoznanim priimkom) iz štaba VII. korpusa in neznani partizan ruskega rodu (ubiti 29. 12., pokopani dan po smrti). To je bil čas, ko se je v vasi zadrževal štab VII. korpusa, ko je nemška vojska obkolila vas in odpeljala osem vaščanov ter jih ubila kot talce. Dne 17. 2. 1944 je na begu pred Nemci zmrznil italijanski vojak Lorenzo Luisi (pokopan dva dni pozneje), 9. 5. so nemške sile ustrelile partizana Giovannija Costanteja Cassana in Renata Maura, ki sta bila pokopana dva dni po smrti. Dne 9. 10. je neznanega partizana v Jerusih nad Jurščami ustrelil domobranec. Župnik ga je pokopal osem dni po smrti. Dne 14. 10. je nemška vojska ubila dva neznana partizana in partizana Antona Štefančiča iz Trpčan. Pokopani so bili tri dni po smrti.

Ob primerjavi povojnih spominskih zapisov domačinov z navedbami v mrliški knjigi lahko ugotovimo, da je odstopajoča predvsem navedba o dveh padlih partizanih oktobra 1943, od katerih je bil eden iz Šercerjeve brigade. Naj omenim, da tudi na seznamu padlih v knjigi Milana Gučka Šercerjeva brigada ni navedenega partizana, ki bi bil tedaj ubit na Jurščah. Po podatkih Inštituta za novejšo zgodovino sta bila na Jurščah umorjena tudi aktivist Franc Šabec iz Klenika (6. 12. 1944 so ga umorili primorski domobranci, pokopan je bil v Trnju) in partizan Anton Dodič s Pregarij (umorjen 14. 5. 1945, pokopan v Palčju). Poleg njiju pa sta brez podatkov o pokopu navedena tudi čevljar Franc Lenarčič iz Pivke (umorjen 15. 1. 1944 od partizanskih kurirjev P1) in Rudi Morgan iz Šempetra pri Gorici (15. 9. 1944 so ga umorili primorski domobranci). Po podatkih Popisa vojnih žrtev Arhiva Jugoslavije je na Jurščah leta 1944 padel tudi partizan Anton Drole iz Škednja na Tržaškem. Njegova vnukinja Alijana Drole še vedno išče kraj njegovih posmrtnih ostankov.

Žrtev iz sosednje vasi Zagorje

Pretresljiva je pripoved svojcev umorjenega mesarja Antona Želeta iz vasi Zagorje. Po pričevanjih so ga v gostilni v Palčju vpričo brata in bratove žene aretirali pripadniki partizanskega gibanja, mu odvzeli denar od prodaje mesa, ga odvedli na Juršče, zaprli v poljsko stranišče in nato nad Jurščami likvidirali. Truplo so nepokopano prepustili živalim. Pozneje so ga pod Kršičevcem zagrebli Jurščani. Leta 1957 so svojci zaprosili Občinski ljudski odbor Pivka za prekop žrtve in prejeli odgovor, da morajo za prekop ustreljenega pod Kršičevcem dostaviti potrdilo, da je padel kot aktivist oz. partizan. Kot dokazuje poročilo vodji obveščevalne službe oddelka državne varnosti je Antona Želeta v začetku avgusta 1944 aretiral partizanski kurir P1 iz ene od zgornjepivških vasi, čemur je sledila likvidacija. Posmrtni ostanki Antona Želeta so ostali neznano kje pod Kršičevcem.

Ob tej navedbi ne predpostavljam, da bi bili posmrtni ostanki »neznane partizanske žrtve« izpod Kršičevca lahko tudi posmrtni ostanki »civilne žrtve« vojne in revolucije. Želim le spodbuditi k premisleku o odgovornosti do vseh žrtev in k vprašanju o etičnosti lahkotne izravnave vojnega grobišča, postavitve novega obeležja in zapisovanja trditev brez oprijemljivih virov.