Zahvalno daritev je ob 10. uri daroval rektor bazilike dr. Robert Bahčič, s katerim vseskozi dobro sodelujejo, ko pomagajo »gospodom bolnikom«, kar so zanje v skladu s plemenitim izročilom Malteškega viteškega reda bolni, ostareli in onemogli. Pri tej pomoči jim pride zelo prav pred desetimi letih odprta bližnja Ambulanta sv. Janeza Krstnika, v kateri imajo potrebne pripomočke za hitro in učinkovito prvo zdravstveno pomoč romarjem ob velikih romarskih shodih na Brezjah. Prav posebej poleti v veliki vročini, pa tudi sicer.

Uvod v mašo je imel hospitalier primarij dr. Matija Cevc. FOTO: Romarski urad Brezje

Kako zelo je potrebno tudi danes pomagati ubogim, je v uvodu v mašo opozoril hospitalier Slovenske asociacije Suverenega malteškega viteškega reda (SA SMVR) primarij dr. Matija Cevc. Spomnil je, da »vsakega izmed nas lahko doleti bolezen, zapuščenost, izguba domovine ali doma, lakota, pomanjkanje ljubezni, krivica, ravnodušnost ali nevera; vsakdo je pravzaprav ubog«.

Rektor bazilike dr. Robert Bahčič se je zahvalil malteškim vitezom in članom Malteške pomoči Slovenije za pomoč pri romanjih. FOTO: Romarski urad Brezje

Papež Frančišek nas ob svetovnem dnevu ubogih poziva k dolžni ljubezni do njih, opozarja na njihove pravice, ob nujni pomoči pa tudi na potrebno molitev zanje. Za vse to »potrebujemo ponižno srce, ki je sposobno prepoznati bližino uboštva v sebi in ob sebi, okoli nas. Ko ubogega prepoznamo, lahko pristopimo k njemu in ga v ljubezni sprejmemo. Molitev nadaljujemo v konkretno dejanje skrbi za bližnjega in z ubogim skupaj kot Božji otroci prosimo Boga milosti.«

P. Robert Bahčič se je malteškim vitezom in članom DMPS zahvalil za njihovo veliko delo pri pomoči le-te potrebnim romarjem.

Kako, je v homiliji ob nedeljski Božji besedi povedal p. Robert Bahčič, so to izražale darovanjske prošnje. Posebej je omenil godovnjakinjo sv. Elizabeto Ogrsko, ki se je izkazala tudi pri pomoči ubogim. Malteškim vitezom in članom DMPS se je zahvalil za njihovo veliko delo pri pomoči le-te potrebnim romarjem.

Medicinska sestra Brigita Tišler Šolar je predstavila zgodovino pomoči romarjem in bolnikom od prvega hospica leta 1099 v Jeruzalemu do ambulante sv. Janeza Krstnika na Brezjah. FOTO: Romarski urad Brezje

Medicinska sestra Brigita Tišler Šolar, članica DMPS, je po obhajilu zbranim vernikom najprej predstavila zgodovino pomoči romarjem, bolnim in drugim pomoči potrebnim od odprtja prvega hospica zanje leta 1099 v Jeruzalemu, kako je bilo poskrbljeno za brezjanske romarje pred odprtjem ambulante zanje leta 2014 in po tem dogodku. Povedala je, da je v zadnjih desetih letih romarjem na Brezjah pomagalo kar 61 prostovoljcev, članov DMPS, da ti dežurajo v ambulanti od maja do oktobra pri nedeljskih mašah in večjih praznikih. Pri tem delu jih še posebej povezuje brezjanska Marija Pomagaj, zadnja leta pa tudi slovenska podoba Marije s Filerma, ki jo je lani blagoslovil papež Frančišek, obiskala pa je že poplavljene kraje in prinašala tolažbo močno prizadetim ljudem. Tokrat se je v baziliki pridružila milostni podobi Marije Pomagaj.

Brigita Tišler Šolar je omenila tudi vsakoletna romanja članov DMPS z bolniki v Lurd (oblečena je bila v lurško »uniformo«), poudarila velik pomen teh romanj za njihovo delo ter povezanost z Brezjami. V veliki hvaležnosti za vse, kar so člani DMPS naredili v zadnjih desetih letih in že prej je z besedami evangelista Luka »Poskrbi zanj!« pokazala na pot naprej in naloge na njej. »Služiti bolnim in pomoči potrebnim je priložnost za nas, da svoj čas in poslanstvo darujemo za tiste, ki nas najbolj potrebujemo,« je bila njena sklepna misel in zaveza za slovenske malteške viteze in člane DMPS.

Poveljnik Malteške pomoči Slovenije Franci Bukovnik se zahvaljuje vsem njenim članom za pomoč romarjem in dežuranje v ambulanti. FOTO: Romarski urad Brezje

Ob koncu maše se je malteškim vitezom in članom DMPS za velikodušno prostovoljno oskrbo romarjev in dežuranje v ambulanti zahvalil tudi poveljnik Malteške pomoči Slovenije in sedanji vodja ambulante sv. Janeza Krstnika na Brezjah Franci Bukovnik.

Maši je sledilo prijateljsko druženje z udeleženci bogoslužja pri ambulanti sv. Janeza Krstnika.

Člani Društva Malteška pomoč Slovenija z romarji po maši pred Ambulanto sv. Janeza Krstnika na Brezjah. FOTO: arhiv DMPS

Začetki pomoči malteških vitezov le-te potrebnim v Jeruzalemu 

(Iz predstavitve medicinske sestre Brigite Tišler Šolar)

Sveta dežela. Leto Gospodovo 1099. V Jeruzalemu odpre vrata prvi hospic. Benediktinski menihi prevzamejo skrb za bolne trgovce in za romarje, ki prihajajo v Sveto deželo. Kasneje je skrb zanje prevzela bratovščina sv. Janeza, ki jo je ustanovil predstojnik hospica, brat Gerard. Ker je bilo prvotno redovno zavetišče ob cerkvi sv. Janeza Krstnika, so ga vzeli za svojega zavetnika in se po njem poimenovali v red sv. Janeza Krstnika iz Jeruzalema. Romarjem, bolnim in pomoči potrebnim je Red poleg vsakršne pomoči nudil tudi vojaško zaščito. V svoje redovno pravilo so zato zapisali dvoje: Tuitio fidei – Obsequium pauperum, kar pomeni obramba vere in pomoč ubogim.

Slovenija. Leto Gospodovo 2014. Na Brezjah ob baziliki Marije Pomagaj odpre vrata prva laična ambulanta sv. Janeza Krstnika. Člani Malteške pomoči Slovenije prevzamejo skrb za vse pomoči potrebne romarje, ki prihajajo v Marijino svetišče na Brezje.

Velike zasluge za ambulanto ima zdravnik in malteški vitez dr. Avgust Mencinger iz Radovljice (sedi). FOTO: arhiv DMPS

Kako je bilo na Brezjah poskrbljeno za romarje pred letom 2014

Pred organiziranim delovanjem ambulante, so bili za oskrbo romarjev na Brezjah zaslužni zdravniki dr. Avgust Mencinger, dr. Franci Šolar, dr. Stane Čebokli in dr. Marija Poženel. Od opreme so imeli na razpolago le svoje zdravniške torbe, včasih so ordinirali kar v pevski sobi. Zgodilo se je tudi, da so za pomoč obnemoglemu romarju, kadar ni bilo drugega zdravnika, odhiteli kar do najbližjega soseda, dr. Šolarja. Iz vse večjih potreb po pomoči in oskrbi romarjev v času nedeljskih maš, je vzniknila ideja o organiziranem delovanju ambulante. Ob pomoči in podpori krajanov Brezij, gasilskega in turističnega društva Brezje, občine Radovljica, patra Roberta Bahčiča in Malteškega reda Slovenije, se je ideja dejansko uresničila. Domačini mizarji so izdelali omarice za sanitetni material, dr. Mencinger je bil zadolžen za medicinsko opremo, priskrbel je preiskovalno mizo, ki jo je odkupil v ZD Radovljica, merilnik krvnega tlaka in prenosni kisik. Zanimiva je zgodba o zdravniški torbi. Dr. Mencinger je bil zdravnik olimpijske reprezentance v Atlanti leta 1996. Svojo zdravniško torbo iz Atlante je kasneje prinesel v uporabo v ambulanto na Brezje. S farmacevtskim podjetjem Krka so se dogovorili za donacijo AED (zunanjega defibrilatorja). Tako opremljena ambulanta, oziroma soba sv. Janeza Krstnika je bila pripravljena na blagoslov in odprtje.

Maše so se udeležili številni Marijini častilci. FOTO: Romarski urad Brezje

Blagoslovitev ambulante leta 2014 in delovanje do danes 

Slovesni dan blagoslova je bil 25. februar leta 2014. V mesecu maju 2014 smo v ambulanti že nudili prvo oskrbo in pomoč romarjem. Dr. Mencinger in Cveto Uršič, ki je bil takrat vodja ambulante, sta bila od začetka »spiritus agens« ambulante. Potrebno je bilo poskrbeti za sanitetni material, pripraviti seznam dežurstva prostovoljcev MPS, za večje praznike organizirati prisotnost reševalnega vozila in ekipe NMP Bled. Za člane MPS sta organizirala tečaj temeljnih postopkov oživljanja (TPO), kar je bila dobra praksa za delo v ambulanti in tudi izven nje, saj je nudenje TPO kjerkoli in kadarkoli dolžnost vsakogar izmed nas. Po zgledu in dobri praksi v prvih letih dela v ambulanti smo tako nadaljevali tudi vsa nadaljnja leta, vse do današnjega dne. Sedanji vodja ambulante je poveljnik Malteške pomoči Slovenije Franci Bukovnik in zdravnik dr. Matija Cevc, hospitalier SA SMVR.

Člani Malteške pomoči v ambulanti dežuramo od meseca maja do oktobra, v času nedeljske maše in ob večjih praznikih. Romanje bolnikov in invalidov ter veliki šmaren sta vsako leto posebna praznika tudi za nas vse, ki nudimo pomoč v ambulanti. Bolnikom in invalidom veliko pomeni prisotnost in pripravljenost sočloveka za pomoč, kadar jo potrebujejo. Najbolj pogoste težave zaradi katerih potrebujejo našo pomoč so glavobol, slabost, vrtoglavica, visok krvni tlak, dehidracija, manjše poškodbe, žulji. Med leti 2014 in 2019 smo bili prisotni najmanj 25 dni v letu. Po letu 2020 pa se je število dni povzpelo preko števila 40.

Pri maši so sodelovale tudi članice Društva malteška pomoč Slovenija. FOTO: Romarski urad Brezje

Povezanost Brezij z Lurdom

Brezje so slovenski Lurd. In z Lurdom smo tesno povezani. Povezuje nas naša mati Marija. Zadnja leta se Slovenska asociacija Malteškega viteškega reda udeležuje tudi Mednarodnega romanja bolnikov in invalidov v Lurd. Zdravnik dr. Matija Cevc, hospitalier SA SMVR, in medicinska sestra Brigita Tišler Šolar, sva tudi člana Mednarodnega združenja medicinskega osebja Notre-Dame v Lurdu.

Romarjem je pomagalo 61 prostovoljcev

Z veliko hvaležnostjo se oziramo na spoštljivo dolg seznam vseh 61 prostovoljcev, ki smo v teh desetih letih prihajali na Brezje in sledili poslanstvu in udejanjali osmero blagrov. Simboliko blagrov predstavlja osmerokotni malteški križ, ki ga ponosno nosimo na svojih delovnih oblačilih in uniformah.

Naša bratovščina bo nesmrtna, saj je ukoreninjena v revščini tega sveta, obenem pa bodo po Božji volji vedno živeli ljudje, ki si bodo prizadevali za lajšanje trpljenja in lažje prenašanje človeške bede.

Naročilo evangelista Luka

Prostovoljno delo predstavlja srce delovanja Malteškega viteškega reda, čigar poslanstvo že 900 let ostaja zavezano služenju pomoči potrebnim. Zato se s hvaležnostjo oziramo nazaj in predvsem naprej. Evangelistov vzklik: »Poskrbi zanj« (Lk 10,35), je udejanjanje ljubezni do sočloveka. Služiti bolnim in pomoči potrebnim je priložnost za nas, da svoj čas in poslanstvo darujemo za tiste, ki nas najbolj potrebujejo.

Blaženi Gerard je zapisal:

Naša bratovščina bo nesmrtna, saj je ukoreninjena v revščini tega sveta, obenem pa bodo po Božji volji vedno živeli ljudje, ki si bodo prizadevali za lajšanje trpljenja in lažje prenašanje človeške bede.