V soboto, 19. decembra, je bilo v narodnem svetišču Marije Pomagaj odprtje prenovljenega Muzeja jaslic Brezje. Mašo je v baziliki Marije Pomagaj daroval rektor brezjanske bazilike p. Robert Bahčič. Sledila je kratka slovesnost, na kateri je bil predstavljen prenovljeni Muzej jaslic. Ob sklepu sta p. Bahčič in ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore blagoslovila prenovljeni muzej.

Od hleva do muzeja jaslic

V pridigi pri maši je P. Bahčič je poudaril, da Bog vedno preseneča, tudi ko je na svet poslal svojega Sina. »Nikoli ne pride k človeku na takšen način, kot to želi človek, da bi ga Bog obiskal in poslušal,« je dejal in dodal, da sta Jožef in Marija sprejela odrešenjski načrt in sledila Bogu. »Velikokrat se znajdemo v težkih trenutkih, ko ne vemo kako naprej, pa vendar nam tudi tukaj govori Bog, da mu prisluhnemo in verjamemo, da se bo tudi za nas spremenilo in da bo drugače,« je povedal p. Bahčič.



Na slovesnosti ob odprtju pa je spomnil, da je prve jaslice upodobil sv. Frančišek Asiški, ki je bil tako kot Jezus rojen v hlevu. Prav tako je bil včasih na mestu, kjer je zdaj muzej jaslic, samostanski hlev. Prvotna namembnost prostorov je vidna tudi po prenovi. »Patri si pred 20. leti niso niti najmanj predstavljali, da bo iz tega hleva nastal muzej. In prav sv. Frančišek je tisti, ki zavezuje svoje posnemovalce, nas frančiškane, da sledimo njemu s postavljanjem jaslic in to je zaveza, ki jo dolgujemo sv. Frančišku,« je spomnil rektor svetišča Marije
Pomagaj, ki je ponovil besede sv. Frančiška, da je »božič vedno med nami«. In naj bo tudi obisk tega muzeja za vsakega, ki bo vanj stopil praznik Boga med nami«.

Več kot 300 različnih jaslic z vseh koncev sveta



Prenovljene prostore je predstavila vodja Romarskega urada Brezje Andreja Eržen Firšt. Dejala je, da je Muzej jaslic Brezje edinstvena zbirka, ki ima več kot 300 različnih eksponatov – jaslic z vseh koncev sveta. Jaslice so v muzeju predstavljene v tematskih sklopih ter vezano na geografska območja njihovega izvora. »Osnovna ideja, ki je vodila ustvarjalce muzeja je bila, da vsakemu od eksponatov posvetimo pozornost, ki si jo zasluži. To je bilo tudi eno izmed načel, ki mu je pri arhitekturni zasnovi muzeja sledila arhitektka Ariana Furlan Prijon.«. Dodala je, da se ob božičnih jaslicah, ki so pri nas najbolj poznane srečamo s pasijonskimi, binkoštnimi ter vstajenjskimi jaslicami. »Najbolj pristni in morda najgloblji spomini slovenskega človeka na božične praznike se vračajo ob postavljanju jaslic v Bogkovem kotu domače hiše, v katerem so postavljali kotne jaslice, ki jih tudi predstavljamo v muzeju.«



Muzej jaslic na Brezjah deluje od leta 2001. V vseh teh letih so za muzej skrbeli člani Društva ljubiteljev jaslic Slovenije, pod vodstvom raziskovalca jaslic, dr. p. Leopolda Grčarja. Število eksponatov – jaslic toliko naraslo, da vseh ni bilo mogoče več vključiti v Muzej, zato so se leta 2014 odločili, da obnovijo obstoječe prostore in muzeju dodajo še štiri nove.

V sprehodu skozi deset prostorov Muzeja jaslic Brezje se srečamo z zgodovino jasličarstva, spoznamo pomen posameznih jasličnih figur in prizorov, občudujemo različne načine in materiale za izdelavo jaslic. Na koncu pa je predstavljena prva postavitev jaslic iz leta 1223, ko jih je v Grecciu postavil sv. Frančišek Asiški.



Jaslice so povabilo in svarilo

Ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore je izrazil veselje nad odprtjem novega muzeja. „Do večnosti ne bomo dojeli, kakšno razdaljo je Jezus Kristus premagal v svojem učlovečenju. Mislim da večjo, kakor od Betlehema do križa. Od Betlehema do križa pot prehodi vsak človek. Iz življenja znotraj Svete Trojice, v življenje znotraj človeškega občestva pa zmore samo Bog. In kakor smo slišali Frančiška, je sestopil v revščino, v preproščino, vstopil je med ljudmi takšne, kakršni so, kajti te ljudi je prišel odrešit. Zato nam jaslice govorijo o tem neizmernem čudežu božje ljubezni, ki tako zelo presega vse, kar si more zamisliti človeška pamet in po drugi strani nas vabijo, nagovarjajo ali bomo v resnici sprejeli tega učlovečenega Boga za svojega Odrešenika ali pa bodo jaslice samo snop otroških spominov. Nadškof je še povedal, da so jaslice povabilo, naj sprejmemo Boga in hkrati svarilo, da lahko zelo hitro zapremo vrata za Boga, ki prihaja v tako vsakdanjih razmerah »Kajti v Betlehemu sta trkala noseča žena in njen mož in vrata so ostajala zaprta. Vsa zaprta vrata so pustila zunaj Boga, ki se je prišel rodit v Betlehem. Mi smo povabljeni, da tega Boga odkrijemo v bratih in sestrah, ki jih srečujemo.« Nadškof Zore je nato zmolil blagoslovno molitev in blagoslovil jaslice.

Z glasbo je večer obogatila harfistka Aleksandra Verbickaja, povezoval pa Alen Salihović.

Odprtja jaslic so se udeležile številne redovnice, nekaj patrov frančiškanov, številni romarji od blizu in daleč, navdušen nad novo pridobitvijo na Brezjah pa je bil tudi župan Radovljice Ciril Globočnik.

Urnik

Muzej jaslic Brezje bo odprt vsak dan, v zimskem času od 9. do 18. ure, v poletnem času pa od 9. do 19. ure, ob ponedeljkih bo muzej zaprt. Romarsko središče na Brezjah lepo vabi, da kadar koli v letu podoživite blagoslov in toplino božičnega praznika.

Foto: Jože Potrpin