V petek, 8. januarja, bo minilo 110 let od rojstva duhovnika in psihologa Antona Trstenjaka. Dan pozneje bo Planinsko društvo Gornja Radgona pripravilo tradicionalni pohod do njegove rojstne hiše v Rodmošcih. Do nje bomo šli tudi mi, vendar bomo izlet podaljšali do Benedikta, nad katerim stoji mogočna cerkev sv. treh kraljev. Praznik Gospodovega razglašenja bo sicer vsak hip za nami, modrost modrih z Vzhoda pa bi nam prišla prav vse leto.

Gornja Radgona je nastala pod 265 metrov visokim gričem, na katerem je plemič Radigoj v 12. stoletju postavil grad. Do leta 1918 je bila predmestje avstrijske Radgone, po drugi svetovni vojni pa je postala mesto, ki ima danes skoraj 3.100 prebivalcev. Med osamosvojitveno vojno je utrpela veliko škode. Zadet je bil tudi zvonik župnijske cerkve sv. Petra, ki jo viri prvič omenjajo sredi 15. stoletja. Pod cerkvijo so danes kipi pomembnih mož iz okolice, med njimi duhovnikov Antona Krempla (narodni buditelj), Petra Dajnka (jezikoslovec) in Antona Trstenjaka.

Na križišču pod cerkvijo prečkamo glavno cesto in krenemo v Simoničev breg. Pri zadnji hiši zavijemo desno, se ob ograji in robu gozda vzpnemo do skupine stavb ter nadaljujemo skozi kovinska vrata do piramide na bližnjem vrhu. Od nje gremo desno skozi ograjo, po bregu malo navzdol (markacije vmes izginejo, a nič zato) in levo do prvih hiš. Tam nadaljujemo naravnost navkreber do nedokončane hiše, dol do lovske preže in levo ob ogradi do ceste. Na prvem križišču zavijemo desno, na drugem levo in se po desni cesti vzpnemo do bližnje hiše. Za njo nas markacije popeljejo skozi gozd do makadama, ki kmalu dobi asfaltno prevleko in se pridruži cesti iz Gornje Radgone.

Orientacijske zadrege so večinoma za nami. Po cesti gremo do kapelice, zavijemo levo, se vzpnemo na razgledno sleme ter med vinogradi privijugamo v Zbigovce in Rodmošce, kjer se je rodil Anton Trstenjak. Osnovno šolo je obiskoval v Negovi, gimnazijo v Mariboru, v Innsbrucku je doktoriral iz filozofije in teologije, vmes pa je prejel mašniško posvečenje. Bil je ugleden psiholog. Napisal je 47 knjig in več kot 500 člankov. Umrl je 29. septembra 1996.

Od njegove rojstne hiše krenemo po poljski poti do gozdiča in skozenj navzdol do ceste, ki nas pripelje v Ivanjševce. Tik pred ozko rečico Ščavnico je Ivanjševska slatina – eden od številnih naravnih vrelcev, ki so raztreseni po tem delu Slovenskih goric. Mineralna voda iz cevi pod Marijinim kipom je drugačnega okusa od ustekleničenih vod. Tudi zato jo je vredno poskusiti.

Po cesti skozi gozd prispemo v Negovo, pod mogočen grad, ki je prvič omenjen leta 1425. Ob koncu 15. stoletja ga je napadel ogrski kralj Matija Korvin, pozneje še Turki. V prvi polovici 17. stoletja je grad, ki je danes kulturni spomenik državnega pomena, dobil sedanjo podobo. Blizu njega je župnijska cerkev Marijinega rojstva, malo naprej pa osnovna šola dr. Antona Trstenjaka.

Iz Negove, ki je imela v začetku lanskega leta 342 prebivalcev, nadaljujemo proti jugozahodu. Po dobrih dveh kilometrih prestopimo s ceste na široko gozdno pot, s katere se čez nekaj minut spustimo do makadama in naprej v dolino. Nad nami je že cerkev sv. treh kraljev v istoimenski vasi. Mogočno svetišče iz 16. stoletja je nekoč privabljalo romarje iz Slovenskih goric in Prekmurja pa tudi iz nemških dežel. Mežnarija ob njej spada med najstarejše zidane kmečke hiše na Slovenskem.

Od cerkve se po stopnicah spustimo v občinsko središče Benedikt (1.072 prebivalcev), kjer nas vabijo župnijska cerkev, slatinski vrelci in druge zanimivosti. Tam počakamo na prevoz do Gornje Radgone. Ob delavnikih je avtobusov na pretek, ob sobotah in nedeljah pa precej manj, zato je treba takrat dovolj zgodaj na pot. n

OSNOVNI PODATKI

Dostop: Pomursko avtocesto zapustimo pri Lenartu v Slovenskih goricah, od koder nadaljujemo vožnjo do Gornje Radgone. Avto parkiramo v središču kraja.

Kratek opis poti: Od župnijske cerkve sv. Petra krenemo v Simoničev breg in na vrh griča z betonsko piramido. Skozi Police in Zbigovce prispemo do Trstenjakove rojstne hiše v Rodmošcih, se spustimo v dolino Ščavnice in vzpnemo v Negovo. Od tam nadaljujemo do cerkve sv. treh kraljev in Benedikta, od koder se z avtobusom vrnemo v Gornjo Radgono. Večinoma hodimo po asfaltnih cestah. Pot je (ponekod ne najbolje) označena s planinskimi markacijami in oznakami Marijine romarske poti.

Dolžina poti: 5 ur.

Avtobusni vozni red: www.apms.si in arriva.si.

Trstenjakov pohod: www.pdradgona.si.

Zemljevid: Marijina romarska pot (Zgornje Podravje), 1 : 55.000 ali Pomurje, 1 : 75.000.