Najpomembnejše slovenske cerkve imajo svetoletna vrata, ki so najbolj prepoznaven­ simbol nedavno začetega jubilejnega leta. Med njimi je tudi bazilika obiskanja Device Marije v Petrovčah, osrednje romarsko svetišče celjske škofije. Do nje se lahko iz Celja sprehodimo po lepi poti ob Savinji, ki jo radi uporabljajo sprehajalci, tekači in kolesarji. Da pa romar­ski izlet ne bo prekratek, ga bo­mo podaljšali do ribnika Vrbje pri Žalcu.

Papež Benedikt XVI. je pri nas pred desetimi leti ustanovil tri nove škofije – celjsko, novomeško in murskosoboško. Največja med njimi je celjska, ki obsega približno dvanajst odstotkov slovenskega ozemlja. Mesto Celje je imelo v začetku lanskega leta 37.540 prebivalcev in je bilo tretje največje v Sloveniji (le za las pred Kranjem). Njegov najstarejši del leži ob sotočju Savinje in Voglajne. Tam je tudi stolna cerkev sv. Danijela, ki so jo zgradili v začetku 14. stoletja.

Nedaleč za njo pelje ob Savinji široka asfaltna pot, ki je ob lepih sobotah in nedeljah polna sprehajalcev. Po njej prispemo v približno pol ure do sotočja Savinje in Ložnice. Za mostom, kjer stoji veslaški center, se asfaltna pot spremeni v peščeno. Ta se hitro odmika od mesta, vendar je na njej še vedno veliko ljudi.

Savinja je dolga 102 kilometra in je za Krko druga najdaljša reka, ki teče samo po ozemlju naše države. Njeno porečje ima hudourniški značaj, zato je že večkrat prestopila bregove. V minulem stoletju je bilo najhuje julija 1954, ko je podivjana voda po neurju odnašala mostove in vse drugo, kar ji je prišlo na pot. Zalila je več kot tisoč stanovanj in v smrt odnesla 22 ljudi.

Hodimo po nasipu, na katerega je čez slabe pol ure prislonjena brv. Planinske oznake proti Brnici zavijejo nanjo, mi pa ostanemo na istem bregu kot doslej. Pot postane bolj groba, ko preskoči potok, pa se spremeni v precej blatno stezo.

Poldrugo uro po odhodu iz središča Celja prispemo do asfaltne ceste proti Kasazam. Ob njej se odpravimo proti petrovški cerkvi, ki jo že vidimo na desni. »Prvo gotsko cerkev so na tem mestu postavili celjski grofje konec 14. stoletja,« beremo ob svetih vratih božjega usmiljenja. Skoraj dvajset metrov široko in 37,5 metra dolgo svetišče je današnjo podobo dobilo v drugi četrtini 18. stoletja. Od leta 1965 skrbijo zanj dominikanci, leta 1984 pa ga je papež Janez Pavel II. povišal v baziliko.

Od cerkve se vrnemo do Savi­nje in nadaljujemo po stezi mimo čistilne naprave. Zagrne nas drevje, med katerim se oglašajo ptice. »Poplavni gozdovi ob Savinji imajo pomembno varovalno in hidrološko vlogo, saj s svojim koreninskim sistemom preprečujejo erozijo rečnih bregov, sooblikujejo vodno bilanco ter vplivajo na obnavljanje podtalnice,« piše na eni od tabel. V občini Žalec je približno šestdeset odstotkov Savinje z obrežjem vključenih v Naturo 2000. Ta del reke je pomemben za ohranjanje rib pohre in sulca.

Malo zatem, ko se pot potegne pod cesto, prispemo do dobrih trinajst hektarov velikega ribnika Vrbje. Na njem so doslej opazili več kot 140 vrst ptic, med katerimi je največji labod grbec. Odrasel parček z mladičem je ob našem prihodu priveslal do tistega dela obale, na katerem še ni bilo ledene skorje. Ne brez razloga: kmalu se je prikazal starejši gospod z vrečko koruze, ki je hitro izginila v oranžnih kljunih.
Okrog ribnika pelje ekološka­ učna pot. Ko jo prehodimo, lahko krenemo ob Savinji nazaj proti Celju. Če smo utrujeni, pa pojdimo skozi vas Vrbje do Žalca, od koder nas bo v »knežje mesto« odpeljal avtobus ali vlak. n


NEDELJSKA MAŠA

V stolni cerkvi sv. Danijela v Celju je maša vsako nedeljo ob 7., 8. in 10. uri. V baziliki obiskanja Device Marije v Petrovčah pa ob 8. in 10. uri.

Osnovni podatki

Izhodišče: Celje

Dostop: Štajersko avtocesto zapustimo na izvozu Celje-center, od koder nadaljujemo vožnjo v središče mesta. Avto pustimo v bližini železniške postaje, do ka­tere se seveda lahko pripeljemo tudi z vlakom.

Kratek opis poti: Od stolne cerkve sv. Danijela krenemo ob Savinji proti zahodu. Spreha­jalna pot ob njej je sprva asfalt­na, nato peščena, nazadnje pa hodimo po nekoliko blatni stezi. Ko prispemo do ceste proti Kasazam, zavijemo desno do bazilike v Petrovčah. Nato se vrnemo do reke in nadaljujemo ob njej do ribnika Vrbje. Od tam se po isti poti vrnemo v Celje ali pa gre­mo v Žalec na avtobus ali vlak.

Dolžina poti: Dve uri in pol (od Celja do Petrovč in ribnika Vrbje).

Zemljevid: Celjska kotlina, 1 : 50.000.