V Konzorciju je prvega decembra predstavila svojo tretjo knjigo Mojca Širok. Tokrat obravnava dogajanje v Vatikanu vse od odstopa papeža Benedikta XVI. do skrivnostnega papeža Frančiška, dotakne pa se tudi zapuščine priljubljenega svetega Janeza Pavla II. Naslov knjige že nakazuje na vse to: Od Benedikta do Frančiška.

Mojca Širok preprosto, vsem razumljivo in slikovito pripoveduje o vseh treh omenjenih papežih, največ prostora pa nameni Frančišku. Prav tako preprosto je v Konzorciju spregovorila o svojem dopisniškem delu. Glede na to, da je edina slovenska dopisnica v Rimu, čuti še večjo odgovornost, da pove, kako je sama videla papeževanje v Vatikanu.

»Benedikt XVI. je z odstopom tako stresel svoj dvor, da so se kardinali ozrli na konec sveta in za njegovega naslednika izbrali argentinskega škofa italijanskih korenin, jezuita s strogo disciplino in prvega globalnega papeža v zgodovini Cerkve,« je zapisala v predgovoru knjige o pomembnem trenutku ne le za Cerkev, temveč za celotno družbo. Sicer bi bil Jorge Mario Bergoglio po njenem mnenju lahko izvoljen tudi že prej, vendar si je Cerkev po sv. papežu Janezu Pavlu II. želela tradicionalnega papeža, za jezuita preprosto ni bil pravi trenutek. Premalo se zavedamo, kako veliko je storil Benedikt XVI. glede pedofilskih škandalov, je prepričana Mojca Širok in dodaja, da prikrivanje teh dejanj ni bilo nujno načrtno, temveč so se škofje že po inerciji odzvali tako, kot so se. Ker pa je teža dejanj tako velika, Benediktovih zaslug pri reševanju pedofilskih škandalov ne opazimo.

Po njegovem nenadnem odstopu so kardinali za papeža izbrali Jorgeja Maria Bergoglia, ki je že kmalu po izvolitvi prekršil toliko protokolarnih pravil, kot jih ni Benedikt XVI. vseh letih papeževanja. Mojca Širok je še posebej poudarila Frančiškov ogled stanovanja, kjer so živeli papeži pred njim. Frančišek si je ogledoval stanovanje, kimal, nato pa se obrnil in povedal, da v njem noče živeti, ker je preveliko, vrata pa premajhna. Vedel je, da bodo vsi njegovi obiski nadzorovani, sam pa je želel biti bliže ljudem. Sveti oče je tako prekinil 2000-letno tradicijo, zavrnil prebivanje v prostorih, ki so simbol papeške oblasti. Kljub prigovarjanju svojih sodelavcev se ni premislil in od zdaj ne bo mogel noben papež reči, da se tega ne da storiti. Kako močno osebno vero je moral papež Frančišek imeti, da si je upal storiti tako velik korak! Ob tem je Mojca Širok potegnila vzporednice z dogajanjem v Sloveniji, ko je službo ljubljanskega nadškofa pravkar prevzel Stane Zore – tudi pri njem namreč moramo biti pozorni, kakšni bodo njegovi prvi koraki, sicer pa dopisnica iz Rima ni želela komentirati dogajanja v slovenski Cerkvi, ker razmer, kot je sama dejala, ne pozna dovolj dobro.


Foto: Reuters

Vendar Mojca Širok opozarja, da je novi papež veliko storil na simbolni ravni, manj pa na vsebinski. Čeprav sebe prišteva k laičnim medijem, je prepričana, da so temu navdušenju nad papežem »nasedli« tudi verski mediji. S tem ne meni, da papež Frančišek ni tako dober, kot se zdi na prvi pogled, temveč iskreno pravi, da je od začetnega šušljanja med kardinali , češ, kaj se pa gre ta papež, to preraslo v glasnejšo kritiko in spraševanje, kaj namerava sveti oče storiti, celo, kdaj bo nehal vaditi in bo prevzel vlogo papeža. Ni znano točno, o čem razmišlja zdajšnji papež in kaj namerava storiti. O nečem pa je Mojca Širok prepričana: kljub pričakovanjem nekaterih sveti oče ne bo spremenil temeljnih krščanskih dogem. Kljub burni razpravi med škofi na sinodi o družini je še vedno več tistih, ki ne bi spreminjali dozdajšnjega odnosa do vprašanj ločenih, znova poročenih, istospolno usmerjenih ipd. Papež Frančišek bi spremenil le pastoralni odnos do konkretnih ljudi. ne pa cerkvenega katekizma.


Foto: Reuters

Pri nastajanju knjige je Mojca Širok, ki živi blizu Vatikana, o papežu Frančišku spraševala tudi kardinale, vendar so se pogovoru z njo izmikali, saj niti sami ne vedo, kako razmišlja papež. Da bi ga bolje spoznala, se je zato odpravila celo v Argentino, vendar tudi njegovi sorodniki niso bili takoj pripravljeni na pogovor z njo. A je našla pot. Papeževa nečakinja je namreč poročena s Slovencem. V Argentini je izvedela, kakšen vodja je bil Jorge Maria Bergoglio. Nadškof Andrej Stanovnik je povedal, da je kot papež ohranil pristen človeški stik, saj si je ves popoldan vzel prosto, da se je posvetil nadškofu in škofu, ki sta ga obiskala. Še vedno ni spremenil nekaterih svojih navad, kot je čestitk ob rojstnem dnevu prijateljev. Kljub temu je dopisnica izvedela, da je znal biti tudi strog pri odločitvah. Prijazno in pošteno je zbiral informacije pri vseh vpletenih v neko problematiko, vendar so bile lahko njegove odločitve tudi boleče. Jezuitska izobrazba ga je izoblikovala in mu vcepila samodisciplino.

Kako želi biti blizu ljudem, je pokazal tudi z obiskom Redipulje, saj je bila slovesnost ob stoletnici konca prve svetovne vojne načrtovana v Rimu, vendar se je papež odločil drugače, v čemer vidi Mojca Širok še eno odločitev, ki priča, da sveti oče noče vladati iz ozadja, temveč se hoče približati ljudem.

Mojca Širok je ob obisku Argentine in pogovoru s tamkajšnjimi prebivalci spoznala, da je v deželi, ki je daleč od Rima, vera pristnejša, bliže človeku, veliko pomembneje kot v Evropi pa je tudi češčenje svetnikov. Gre za t. i. teologijo ljudstva, ne teologijo svobode. Elemente prve poskuša v Cerkev vpeljati papež Frančišek. V Evropi na vero gledamo bolj formalno, meni dopisnica iz Rima.

Ker Frančišek dobro pozna revni del Argentine, so mu nadeli naziv papež revnih. Zaradi izkušnje z revščino, razume njihovo stisko in opozarja, da moramo obračati pozornost na »nevidne«, ljudi na robu, kar je sam storil z obiskom beguncev na Lampedusi, ki so ga morali na njegovo željo hitro organizirati.

Mojca Širok v knjigi Od Benedikta do Frančiška razkriva tudi dvakratni obisk Slovenije Jorgeja Maria Bergoglia: le nekaj ur po izvolitvi novega papeža se je kardinal Franc Rode pohvalil, da je blizu papežu Frančišku, saj je ta leta 1971 prišel na obisk lazaristov. Drugi obisk Slovenije je širši javnosti bolj znan: V Virmašah pri Škofji Loki je obiskal družino in ponesel pozdrave sina Andreja Golarja, o katerem mati ni vedela nič celih 15 let.


Foto: Tatjana Splichal

Pred kratkim je papež Frančišek obljubil obisk Svetih Višarij. »Slovenija se mora odločiti, kakšno sporočilo želi poslati papežu,« je dejala Mojca Širok o tem obisku, vendar podrobnosti dogovarjanja ne pozna.