Mednarodna katoliška revija Communio vsako leto v prvem zvezku obravnava tako imenovane zbirke. Doslej so se zvrstili zvezki o veroizpovedi, zapovedih, zakramentih in blagrih. V teh letih predstavljamo posamezne prošnje »Gospodove molitve, ki je povzetek celotnega evangelija«. Tokrat premišljujemo prošnjo: »Odpusti nam naše dolge, kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom.«

Kardinal Robert Sarah je v Bruslju predstavil svojo knjigo Bog ali nič, ki jo je v slovenščino prevedel Janez Ferkolj. Kardinal Sarah se je rodil leta 1945 v Gvineji v Afriki. Papež Frančišek ga je leta 2014 imenoval za prefekta Kongregacije za bogoslužje in disciplino zakramentov. 7. februarja 2018 je kardinal Sarah obiskal Belgijo ter v Notre-Dame de Stockel v Bruslju predstavil svojo knjigo Bog ali nič. Poslušalo ga je preko dva tisoč ljudi, med njimi veliko mladih. Kardinal Sarah je med drugim povedal: »Jasno vidim sled posebne božje ljubezni do mene. V knjigi boste našli razmišljanja o papežih od Pija XII. do Frančiška, o Cerkvi, Rimu, sodobnem svetu, Afriki, globoki antropološki krizi in o krizi vere na Zahodu, o ideologiji spola, morali, resnici, zlu, molitvi itd. Vendar je Bog resnično srce knjige Bog ali nič. Zakaj ta naslov? Zato, ker danes opažamo mrk, odsotnost Boga v političnem, gospodarskem in kulturnem svetu.«

Msgr. Jean-Pierre Batut v svojem članku »Odpuščanje« lepo razloži evangeljsko priliko o neusmiljenem hlapcu. Človek je grešnik. Potrebuje božje odpuščanje. Prejme ga v Kristusu: to je prvi del skrivnosti odrešenja. Drugi del priteka iz tega, kakor pri zapovedi ljubezni, ki ji je podoben: »Preljubi, če nas je Bog tako vzljubil, smo se tudi mi dolžni ljubiti med seboj« (Jn 4,11). Če nam je Bog toliko odpustil, moramo tudi mi odpuščati ter soditi svoje odpuščanje zgolj po njegovi ljubezni.

Bl. Francesco Bonifacio se je rodil 7. septembra 1912 v Piranu. Krščen je bil 15. septembra 1912 v cerkvi sv. Jurija v Piranu. Duhovniško posvečenje je prejel 27. decembra 1936 v stolnici sv. Justa v Trstu. Iz sovraštva do vere je bil umorjen v Krašici 11. septembra 1946. Za blaženega je bil razglašen 4. novembra 2008 v Trstu. Razlago Gospodove molitve je iz italijanščine prevedel Igor Luzar, postulator bl. Alojzija Grozdeta.

Anton Štrukelj v članku »Očiščenje spomina« oriše prošnjo za odpuščanje, ki jo je v svetem letu 2000 izrekel papež sv. Janez Pavel II. in poudaril: »Priznanje včerajšnjih napak je dejanje poštenosti in pogum.« V tem se kaže živost Cerkve, ki more posameznikom in družbi dati zgled kesanja in spreobrnjenja. To dejanje očiščenja spomina, očiščenja samega sebe in odprtosti za Gospodovo milost, ki nas spodbuja, da delamo dobro, nas tudi pred očmi sveta napravlja verodostojne. Janez Ferkolj v članku »Posvečujoča milost odpuščanja« zapiše: Odpuščanje je kakor vsakdanji kruh. Kakor potrebujemo kruh, tako potrebujemo odpuščanje, brez slednjega ljubezen ni mogoča. Igor Luzar nam je zelo nazorno predstavil »Duhovno podobo bl. Alojzija Grozdeta«. Andrej Lažeta je spregovoril o »Bogu v družini«, ki je domača Cerkev.

Božji služabnik Anton Strle, velik poznavalec sv. Tomaža Akvinskega, je imel za študente zgodovine na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, 29. aprila 1989 predavanje »Življenje in delo sv. Tomaža Akvinskega«. Strletov rokopis objavljamo s hvaležnostjo. Drugi del naslednjič.