Ko sem zvečer ženi potarnal, da če se to še enkrat ponovi, v tem ne vidim več smisla, me je mirno prizemljila z besedami: kaj pa, če si z odkritim pogovorom »ena na ena« temu dekletu v pubertetni vihri rešil dan ali celo življenje? Kaj pa, če si ji povedal ravno to, kar je takrat potrebovala, pa ni slišala nikjer drugje? Kaj pa, če si jo motiviral in opogumil v boju z mladostnimi dvomi in izzivi?

Prav je, da beseda verouk počasi izginja iz besednjaka. Prav je, da kateheti nismo veroučitelji. Vere se učiti ne da. Učiti se da zgodovino Cerkve, cerkveni nauk, Božje zapovedi, molitve. Vere ne. Prav je, da se marsikje otroška kateheza od kopiranja šolskega sistema z učbeniki, domačimi nalogami, ocenami in katehetovim monologom z majhnimi koraki premika v smeri oltarja, evharistije. Kajti tam je bistvo. Predvsem pa se osebna vera ne oblikuje v učilnici, temveč najprej doma. V družinskem okolju.

Če torej zase rečem, da sem oče in katehet, povem pravzaprav eno i...