»Oče Evropske zveze« Robert Schuman (1886-1963) je stopničko bližje beatifikaciji: kot poroča spletni portal Vatican News, se je papež Frančišek odločil, da evropskemu politiku prizna junaške kreposti. Schuman se je rodil 29. junija 1886 v luksemburškem Clausnu, zaradi svojega načrta o združeni Evropi pa velja za enega ustanovnih očetov Evropske zveze. Umrl je 4. septembra 1963 v francoskem mestu Scy-Chazelles.

Dejavni katoličan je bil vdan politiki, ki jo je razumel kot svoje poslanstvo in služenje ter izpolnjevanje Božje volje. Vsak dan je redno molil in prejemal sveto evharistijo. 14. septembra 1940 ga je aretiral gestapo, vendar mu je 12. aprila 1941 uspelo pobegniti iz ujetništva in nato se je skrival do konca vojne. Zatočišče je iskal predvsem v samostanih.

Postavljanje temeljev evropske mirovne politike

Kot francoski zunanji minister po drugi svetovni vojni je Schuman predvidel industrijsko sodelovanje med Francijo in Nemčijo: svojemu nemškemu kolegu, Konradu Adenauerju, je predlagal, naj njuna naroda skupaj oblikujeta Evropsko skupnost za premog in jeklo, s čimer bi postavila trdne temelje evropske mirovne politike. Ta predlog naj bi bil odprt tudi za pristop drugih evropskih držav in velja za temelj evropskega združevanja.

Od dvajsetih let prejšnjega stoletja je dejavni katoličan Schuman vzpostavil široko mrežo stikov s krščansko-demokratskimi politiki iz vse Evrope, recimo s Konradom Adenauerjem in Italijanom Alcidejem de Gasperijem. Ti odnosi so po letu 1945 obrodili bogate sadove.

Schuman je goreče zagovarjal idejo evropskega povezovanja

V letih med 1947 in 1953 je bil Schuman član hitro menjajoče se francoske vlade – najprej kot finančni minister, nato kot premier in zunanji minister. Goreče je zagovarjal svojo idejo evropskega povezovanja in nemško-francoskega približevanja. Tudi strasbourška konvencija o človekovih pravicah in temeljnih svoboščinah iz leta 1950 velja za njegovo delo.

Schumanov beatifikacijski postopek je bil odprt leta 1990 v njegovi domači škofiji Metz, leta 2004 so dokumentacijo izročili Vatikanu.

Mučeništvo desetih redovnic med sovjetsko zasedbo Poljske

Papež je priznal tudi mučeništvo desetih redovnic iz Kongregacije sester sv. Elizabete, ki so bile umorjene na Poljskem med sovjetsko zasedbo ob koncu druge svetovne vojne. Devet izmed njih je Poljakinj: Paschalina Jahn, Maria Edelburgis Kubitzki, Maria Rosaria Schilling, Maria Adela Schramm, Maria Sabina Thienel, Maria Sapientia Heymann, Maria Adelheidis Töpfer, Maria Melusja Rybka in Maria Acutina Goldberg. Maria Felicitas Ellmerer je bila rojena v Nemčiji.

Vse so brutalno umorili vojaki Rdeče armade, na različnih krajih, v obdobju med februarjem in majem 1945, medtem ko so izpolnjevale svoje poslanstvo v pomoči bolnim in ostarelim. Eno izmed njih, s. Mario Rosario Schilling, je posililo okoli 30 vojakov, naslednji dan pa so jo umorili. Bes sovjetske vojske nad redovnicami je dokazoval sovraštvo do vere, še posebej katoliške. Vojaki so bili indoktrinirani z ateistično in marksistično kulturo in so posilstvo uporabljali kot orožje proti osebam v redovnih oblačilih. Čeprav so se sestre zavedale tveganja, pa niso bile pripravljene opustiti svojega poslanstva v pomoči ljudem v stiski. Verniki so jih že takoj po smrti razglasili za mučenke, njihove grobove pa še vedno obiskujejo številni romarji.

Oče Jeningen, duša marijanskega svetišča v Schönenbergu

Za blaženega bo razglašen tudi nemški jezuit Johann Philipp Jeningen, ki je živel v 17. stoletju (1642-1704). Uspelo mu je, da je majhno kapelo, posvečeno Božji Materi, na griču Schönenberg v Nemčiji spremenil v priljubljeno Marijino svetišče, cilj številnih romanj.

Med častitljivimi duhovnik in tri redovnice

Med častitljive so prišteti še: italijanski duhovnik Severino Fabriani, ustanovitelj Kongregacije hčera Božje previdnosti za gluhoneme (1792-1857); ruska redovnica Angela Rosa Godecka, ustanoviteljica Kongregacije malih sester Brezmadežnega Marijinega srca (1861-1937), s karizmo skrbi za tovarniške delavce; italijanska redovnica Orsola Donati iz Kongregacije malih sester Naše žalostne Gospe (1849-1935); in španska redovnica Maria Stella di Gesů iz Kongregacije redovnic Brezmadežne Marije (1899-1982).