Švicarski dnevnik Le Temps je po navedbah spletnega portala Vatican News poročal, da je po večmesečnem preiskovanju v več državah zbral številne primere telesnih, spolnih in duševnih zlorab v vrstah bratovščine. V prispevku je omenjenih okoli 60 »problematičnih duhovnikov«, zlorabe pa naj bi se dogajale v Švici, Belgiji in Franciji.

Preiskava švicarskega časnika je temeljila na dokumentih, povezanih z zaključenimi sodnimi postopki, okoli 20 internih dokumentih bratovščine in več izjavah prič.

Kot piše Le Temps, nadrejeni obtoženim na splošno niso posvetili prevelike pozornosti in izrečenih kazni niso izvrševali dosledno. Pristojnim sodnim organom so jih prijavili pozno ali pa sploh ne. Preiskava švicarskega časnika je temeljila na dokumentih, povezanih z zaključenimi sodnimi postopki, okoli 20 internih dokumentih bratovščine in več izjavah prič iz vrst staršev, nekdanjih učencev in članov terapevtskih skupin za samopomoč.

Zaradi zastaranja brez obsodb

Obtožbe se nanašajo na skoraj celotno obdobje od ustanovitve razkolniško naravnane bratovščine leta 1970, v enem primeru pa so bili na podlagi raziskave sprejeti konkretni ukrepi. V švicarskem kantonu Valais so pristojni organi napovedali preiskavo osnovne šole, ki jo vodijo člani Bratovščine sv. Pija X. v Econu. Nekdanji učenec je za časnik Le Temps povedal, da je bil v osemdesetih letih prejšnjega stoletja tam žrtev nasilnih napadov. Po navedbah avstrijskega Kathpressa je danes 41-letni moški pojasnil, kako so mu vzgojitelji vpričo sošolcev slekli hlače in ga po golih nogah tepli s palicami.

Več duhovnikov bratovščine naj bi zlorabe priznalo, vendar zaradi zastaranja primerov niso bili obsojeni.

Več duhovnikov bratovščine naj bi medtem zlorabe priznalo, vendar zaradi zastaranja primerov niso bili obsojeni. Bratovščina sv. Pija X. je na vprašanje švicarskega časnika poudarila, da razišče vsako prijavo zlorabe in da pri njih ni prikrivanja: »Nasprotno, vse osebe močno spodbujamo, da o primerih, za katere vedo, obvestijo pravosodne organe in nas.« Skupnost po lastnih navedbah sodeluje z državnimi organi.

Marcel Lefebvre. FOTO: Marcel Antonisse/Wikipedia

Zavrnjene koncilske reforme

Bratovščino sv. Pija X. je leta 1970 ustanovil francoski nadškof Marcel Lefebvre (1905–1991). Bratovščina zavrača reforme drugega vatikanskega cerkvenega zbora (1962–1965). Osrednje sporne točke so bogoslužje, verska svoboda in ekumenizem. Po mnenju nadškofa Lefebvra, ki je tudi sam sodeloval na koncilskih zasedanjih, so nauki koncila uničili izročilo Katoliške cerkve. Člani Bratovščine sv. Pija X. sebe vidijo kot varuhi izročila »svete rimske Cerkve«.

Bratovščina sv. Pija X. ima podružnice v več kot 60 državah, tudi v Sloveniji.

Cerkev je bratovščino sprva priznala, leta 1975 pa je Rim prekinil vezi. Po nekaj nedovoljenih duhovniških posvečenjih je Marcel Lefebvre leta 1976 dobil prepoved opravljanja škofovske službe. Ker je leta 1988 štirim duhovnikom iz svoje bratovščine brez papeškega dovoljenja podelil škofovsko posvečenje, je bilo vseh pet izobčenih. Papež Benedikt XVI. (2005–2013) je leta 2009 to kazen odpravil, vendar do teološkega zbližanja ni prišlo.

Po lastnih navedbah ima bratovščina zdaj podružnice v več kot 60 državah, tudi v Sloveniji. Trenutno je v njej okoli 700 duhovnikov, ki delujejo na različnih področjih – med drugim v misijonih, pa tudi v šolah in bogoslovnih semeniščih. Mednarodni sedež skupnosti je v Menzingenu v švicarskem kantonu Zug.