Z današnjo slovesnostjo na mariborskem pokopališču Pobrežje so javnosti tudi uradno predstavili novo podobo grobnice, ki naj bi v večji meri odražala veličino te zgodovinske osebnosti kot prejšnja nagrobna plošča, poroča STA.

Ideja stara več desetletij

Kot je izpostavila predsednica Zveze društev general Maister Lučka Lazarev Šerbec, je ideja za novo grobnico stara več desetletij. Pogrebne slovesnosti ob smrti generala in pesnika Maistra 28. julija 1934 v Mariboru se je udeležilo 25.000 ljudi. »Takega pogreba Maribor ni dočakal ne prej in ne pozneje. A nenadna generalova smrt je mestno oblast presenetila do te mere, da ni utegnila pravočasno pripraviti nove grobnice, ki bi odražala Maistrovo veličino. Je pa bila izrečena obljuba, da se bo to kmalu zgodilo. Žal je ostalo le pri obljubi, zdaj po 87 letih pa je ta končno le uresničena.«

23. november, dan Rudolfa Maistra, je slovenski državni praznik od leta 2005, ki pa ni dela prost dan.

Velik dan za mesto

Mariborski župan Saša Arsenovič je ob današnjem dogodku dejal, da je to velik dan za mesto, »da je zmoglo po toliko letih na povezovalen, miren in nerazdoren način izpolniti to državniško obvezo. In naj bo to spodbuda, da lahko povezovalno, spodbujajoče delujemo še naprej.« Pri obnovi je sicer dejavno sodeloval generalov vnuk in najstarejši še živeči član družine Borut Maister. Kot je dejal, je glavni zaslužni za uresničitev te dolgoletne želje družine Maister predsednik Domovinskega društva generala Rudolfa Maistra Maribor Aleš Arih.

V torek, 23. novembra, bo v predsedniški palači v Ljubljani slovesnost v počastitev dneva Rudolfa Maistra in dan odprtih vrat. Zaradi ukrepov za omejevanje širjenja koronavirusa naključnih gostov v predsedniški palači tokrat ne bodo sprejeli.

Veliko usklajevanja

Denar za prenovo grobnice so prispevali Zveza društev general Maister, mariborska občina in družina Maister ter ministrstvo za obrambo. »Potrebnega je bilo veliko usklajevanja, a na koncu smo s skupnimi močmi zmogli. Grobnica je lepa, veličastna in v skladu z vsemi deležniki, da nihče ni bil prizadet,« je dejala Lazarev Šerbčeva.