Ob državnih praznikih običajno poseben pomen predstavljajo tudi narodni simboli in za Francijo gotovo velja, da je eden izmed njih znamenita pariška stolnica Naše Gospe, ki je pred dobrimi štirimi leti utrpela hudo škodo v uničujočem požaru. Francoski predsednik Emmanuel Macron je takrat svojim državljanom obljubil, da bo svetišče vernikom in obiskovalcem v vsem sijaju znova na voljo pet let pozneje in zaenkrat se zdi, da bo politik obljubo lahko izpolnil: po tamkajšnjih napovedih bo stolnica odprta konec leta 2024, torej dobrih pet let in pol po ognjeni katastrofi.

Slovesno odprtje obnovitvenih del je predvideno 8. decembra 2024, na praznik Brezmadežne, pristojni pa so v letošnjem marcu tudi sporočili, da bodo gotsko mojstrovino iz 12. stoletja obnovili v prvotnem izgledu, v enaki obliki in iz enakih materialov. Ali bo res tako?

Nekateri umetnostni zgodovinarji trdijo, da so predlagani novi oltar, ambon in tabernakelj za svetovno znamenitost preveč minimalistični in strogi.

Kot je pred dnevi poročal spletni portal La Croix International, nekateri umetnostni zgodovinarji trdijo, da so predlagani novi oltar, ambon in tabernakelj za svetovno znamenitost preveč minimalistični in strogi. Polkrožni oltar, ki se dviga na tristopenjskem podstavku, oblikovalski škofovski stol, eleganten ambon in stiliziran tabernakelj - vse je predvideno v temnem gladkem bronu in nova bogoslužna oprema z modernističnimi potezami, ki jih je ustvaril francoski oblikovalec Guillaume Bardet, po mnenju številnih kritikov ne sodi v gotsko svetišče.

Med drugimi novostmi, načrtovanimi za obnovljeno stolnico, so Bardetova okrogla pozlačena krstilnica, vrsta stolov, ki jih je oblikovala Ionna Vautrin, in relikviarij za trnovo krono, ki ga je ustvaril umetnik Sylvain Dubuisson. Kritiko nove opreme so izrazile številne vodilne osebnosti na področju sakralne umetnosti, med njimi umetnostni zgodovinar Pierre Téqui. V prispevku, nedavno objavljenem v Famille Chrétienne, je izrazil obžalovanje, da relikviarij za trnovo krono ni bil predmet natečaja. Kot ogorčeno ugotavlja, bo »ena najpomembnejših relikvij v zgodovini krščanstva torej postavljena na leseno rešetko, kar je izbira, ki umetnike z vsega sveta prikrajša za čudovito priložnost, da podarijo svoj talent«.

Notranjost pariške Notre-Dame po uničujočem požaru aprila 2019. FOTO: Vatican Media

»Umetniška razsežnost v ozadju«

Čeprav je pohvalil projekt kot »enotno celoto« in »trdno prostorsko razmišljanje«, obžaluje odsotnost križev, širše pa »pomanjkanje monumentalnosti« in »vsenavzočnost abstrakcije«. »Ker umetniško razsežnost vedno potiskamo v ozadje, se pogrezamo v funkcionalizem,« trdi Téqui in se sprašuje: »Ali se Cerkev boji umetnikov?« 

Na družbenem omrežju Facebook je umetnostni zgodovinar kritično ocenil Bardetov oltar: po mnenju Téquija »mora biti oltar znamenje Kristusove navzočnosti, strogost tega oltarja pa je slabo premišljena, saj ni v službi Boga, ki je postal človek, ki si je privzel meso, da bi trpel svoj pasijon in nas vodil k Očetu«.

Fleur Nabert, oblikovalka bogoslužne opreme, je izrazila pomisleke s »povsem bogoslužnega in tehničnega« vidika: »Velikost oltarja se zdi zelo majhna za darovanje svete maše.« Nabertova tudi trdi, da so stopnice ob vznožju oltarja preozke in da bi lahko ljudje zdrsnili in padli, poleg tega pa obžaluje dejstvo, da sta načrtovani le dve spovednici.

Po požaru aprila 2019 je arhitekturni natečaj za obnovo znamenitega svetišča takoj sprožil številne odzive.

Ena razprava za drugo

Po požaru aprila 2019 je arhitekturni natečaj za obnovo znamenitega svetišča takoj sprožil številne odzive. Varstveniki kulturne dediščine so bili ogorčeni, da bi pariško ikono preuredili, vendar je na koncu obveljala njihova: stolnico trenutno obnavljajo v enaki različici, kot jo je pred požarom zasnoval Viollet-le-Duc.

Predmet razprave je bil tudi bogoslužni prostor svetišča. Izbira arhitekta je bila zaupana pariški nadškofiji oz. njenemu nadškofu. Nadškof Laurent Ulrich je v sporočilu nadškofije za javnost pojasnil, da je želel »dati naši stolnici bogoslužno opremo 'plemenite preprostosti', ki bi bila najbolj spoštljiva in dostojanstvena podpora naši molitvi, v skladu z bogoslužjem Katoliške cerkve, sposobna dotakniti se srca vsakega obiskovalca tudi zunaj bogoslužnih slovesnosti«.

Z izbranim umetnikom bodo pristojni vodili dialog, zato se bo projekt verjetno še razvijal.

Posluh za pomiritev strasti

Pariška nadškofija je sporočila, da prisluhne vsem pripombam, ker želi pomiriti tiste, ki jih skrbijo različni vidiki obnove. Ker se dobro zaveda, da takšen projekt ne more zadovoljiti vseh, je dejala, da upošteva izražene strahove glede spoštovanja narave in namena bogoslužne opreme.

Nadškofija je poudarila resnost postopka, ki je bil uporabljen pri izbiri umetnikov. Pojasnili so, da so bila določila zelo stroga in da je umetniški odbor potreboval devet mesecev za preučitev devetinšestdeset prispelih predlogov. V umetniškem odboru so poleg številnih izvedencev za sakralno umetnost tudi kanoniki notredamske stolnice, ki poznajo potrebe svetišča. Fotografije nove bogoslužne opreme, ki so bile objavljene, so iz Bardetove prijavne dokumentacije. Od tega trenutka naprej bodo z umetnikom še vodili dialog, zato se bo projekt verjetno še razvijal.