»Ko nam prav v veličini našega rojaka Izidorja sije in zasije moč vere v Boga, kakor smo jo slišali oznanjeno v današnji Božji besedi, evangeliju. Ko občudujemo njegovo vero, lahko rečemo, da se je črpala pri besedah današnjega evangelija. Da naš Bog ni samo sveti, veličastni, vsemogočni Bog, ampak Bog ljubezni, ljubeči Oče, ki je tako ljubil svet, da je za ta svet dal svojega edinorojenega Sina. Da bi se nihče, kdor vanj veruje, ne pogubil, nihče pogubil. To je velika želja, veliki namen našega Odrešenika, nebeškega Boga Očeta, ki jo je naš Izidor moral na poseben globok način doumeti in živeti.«

Škof Matjaž: »Ko nam prav v veličini našega rojaka Izidorja sije in zasije moč vere v Boga, kakor smo jo slišali oznanjeno v današnji Božji besedi.« FOTO: Jože Potrpin

S tem besedami je v nedeljo, 10. marca, ko je minilo 81 let od smrti božjega služabnika, duhovnika Izidorja Završnika (1917–1943), škof dr. Maksimilijan Matjaž v župnijski cerkvi na Gomilskem uvedel mašno razmišljanje. Na Gomilskem, v domačem kraju Božjega služabnika, kjer so spomin nanj znova vzorno in slovesno počastili. 

Župnijska cerkev na Gomilskem. FOTO: Jože Potrpin

Križev pot je vodil dekan Srečko Hren z mladimi iz župnije Gomilsko. Prvi del ob postajah križevega pota na besedilo Romana Guardinija, drugi del ob besedilu, ki je opisovalo življenje in evangeljske kreposti Božjega služabnika Izidorja.

Križev pot. FOTO: Jože Potrpin

Sledila je maša, ki jo je ob somaševanju upokojenega škofa Stanislava Lipovška in številnih duhovnikov daroval škof Maksimilijan v hvaležnosti in prošnji za potrditev njegovega svetništva. Na koru je prepeval pevski zbor iz sosednje župnije Sv. Jurij ob Taboru, kjer je bil Izidor krščen.

Upokojeni celjski škof Stanislav Lipovšek (levo). FOTO: Jože Potrpin

Škof Maksimilijan se je posebej zahvalil škofu Lipovšku, ki je med prvimi začutil veličino tega človeka, daritve, žrtve, in je postoril vse potrebno, da se je o tem začelo več razmišljati, govoriti, delati. Prav tako domači župniji, župniku, vsem, ki tako čutijo in so ponosni na svojega rojaka, saj na njih, njihovi molitvi je, da bodo v delu, procesu za njegovo beatifikacijo lahko uspešno šli naprej. 

FOTO: Jože Potrpin

V aprilu lanskega leta so namreč na škofiji Celje z Dikasterija za svetnike dobili dovoljenje, da lahko (v skladu z novim navodilom v motu propriju: darovati življenje (za drugega) - oblatio vitae iz leta 2017) proces Božjega služabnika peljejo kot samostojni, posamičen proces (izločen iz skupine šestih kandidatov v okviru celjske škofije), vključijo vse odgovorne deležnike, in postorijo, da bi o njegovem življenju, daritvi zvedeli čim več, in hkrati prebudili pravo zanimanje božjega ljudstva zanj, da bi to pripomoglo, da bi lahko tudi vsa Cerkev v njem prepoznala darovalca življenja. Ustanovili so škofijsko komisijo, ki koordinira različne dejavnosti, in je že prišla tudi do novih spoznanj. 

FOTO: Jože Potrpin

Podobno kot sv. Maksimilijan Kolbe je tudi božji služabnik Završnik v streljanju talcev v mariborskih zaporih 10. marca 1943 daroval svoje življenje iz ljubezni do bližnjega, ko je stopil iz vrste namesto mladega fanta, Franca Žvana, ki je bil s tem mestom v tej vrsti določen za streljanje. Ob Žvanu je stal možakar, ki ga ni poznal, ni vedel kdo je, potem mu je povedal, da je bil duhovnik, ki mu je rekel: »Fant, ti si mlad, ti moraš živeti, stopi na moje mesto.«

Po pričevanju Borisa Demšiča, ki živi na Žvanovi domačiji v Zgornjih Hočah in je Franc Žvan bil stric njegove žene, pa je poslej znano, da je »to zgodbo Franc Žvan povedal in zaupal takoj po vojni mami in očetu in tudi meni osebno. Tako da ne drži trditev, da je to komaj kasneje v Ljubljani – kajti kasneje, ko se je poročil, je šel v Ljubljano – da se je kasneje zaupal enemu duhovniku. Ni res, ta zgodba je bila znana tukaj pri nas.« (Stane Kocutar, Po svoji volji v smrt sojetnika, Sledi časa, prvi@rtvslo.si, 19. marca 2023) 

FOTO: Jože Potrpin

Maks Ledinek, povojni župnik v Zrečah, ki je bil v istem mariborskem zaporu, se je spominjal tistega usodnega dne: »Čez nekaj časa je prišel v našo celico 91 duhovnik Izidor Završnik, ki je bil zaprt od decembra 1942. 10. marca so prišli po njega in še enega, partizana. Naj vzameta vse s seboj, so rekli. Vedela sta, da ju peljejo na streljanje. Prosil me je, naj mu dam še odvezo in partizan tudi. Obema sem dal odvezo. Čez dve uri so ju na dvorišču ustrelili.« (Franc Bole, Kalvariji je bilo ime Dachau, Ognjišče 1975, št. 7, str. 8)

FOTO: Jože Potrpin

Molitev za beatifikacijo se je torej na nedeljo spomina na žrtev Izidorja Završnika glasila: »Nebeški Oče, duhovnik Izidor Završnik je med vojno prostovoljno stopil na mesto drugega obsojenega zapornika in mu z darovanjem svojega življenja rešil življenje. Prosimo te, usliši naše prošnje za njegovo beatifikacijo, da nam bo njegova daritev spodbuda za zastonjsko ljubezen do bližnjega in bomo po njegovem zgledu gradili civilizacijo ljubezni.«

Še nekaj fotografij Jožeta Potrpina z nedeljske slovesnosti si oglejte v spodnji fotogaleriji. 

1/10