Leta 1917 je bil posvečen v duhovnika. Kot duhovnik je služboval najprej na Primorskem, od leta 1934 pa v Ljubljanski škofiji.

Filip Terčelj je v Goriški nadškofiji deloval dvanajst let. Vključil se je v Zbor svečenikov sv. Pavla, stanovsko združenje slovenskih in hrvaških duhovnikov, ki je s pristankom nadškofa Sedeja postalo pobudnik verske, narodne in kulturne dejavnosti med slovansko manjšino v Italiji. 

Terčelj je bil duhovni vodja in katehet v goriškem Alojzijevišču, zavodu za slovenske fante s podeželja, ki so se pripravljali na šolanje v gimnaziji. Bil je glavni organizator Prosvetne zveze in urednik njenega glasila Naš čolnič. 

Primorski duhovnik Filip Terčelj je bil rojen 2. februarja 1892. FOTO: Arhiv Družine

Sodeloval je pri ustanavljanju Goriške Mohorjeve družbe, ki je začela izdajati knjige, med njimi tudi tiste, ki jih je napisal Terčelj sam. 

Filip Terčelj je imel pesniški dar in je napisal številne cerkvene pesmi, ki jih še danes prepevamo, izpod njegovega peresa je tudi znani molitvenik Mati uči otroka moliti.

Takole v eni od svojih pesmi slavi Vsemogočnega:

Najvišji, vsemogočni Bog, / nebes in zemlje Gospodar: / ponižnih in skesanih src / prihajamo pred tvoj oltar. / Gospod neba, vladar sveta. / Prisega sveta naj doni / iz zemlje do nebesnih dalj: / le tvoji bomo, Kristus Kralj!

Marija, angelska Gospa, / prelepa zvezda jutranja, / zaupno k tebi kličemo, / iz dna srca te prosimo: / Nebes Gospa, / Brezmadežna, / razlij svoj sveti blagoslov / na našo zemljo in naš krov, / da bomo narod Jezusov!

Fašističnim in komunističnim oblastnikom je bil trn v peti

V začetku februarja 1930 je bil poklican na policijsko upravo v Gorici, kjer so mu očitali, da se ne posveča le duhovniškim opravilom, ampak se preveč ukvarja s politiko. Izrečen mu je bil opomin in nezaupnica, ki je omejevala njegovo gibanje. 

Konec leta 1931 je bil Terčelj aretiran. Najprej je bil zaprt v goriških sodnih zaporih, nato v Kopru. Leta 1932 je bil zaradi delovanja med mladino obsojen na več let pregnanstva v osrednjo Italijo. 

Kasneje se je po različnih posredovanjih vrnil v Gorico, a je bil za takratni režim še vedno »nevaren«, zato se je moral leta 1934 preseliti v Ljubljano. Škof Rožman ga je najprej postavil za prefekta v Marijanišču, bil je profesor verouka na gimnaziji in bolniški duhovnik v bolnišnici za duševne bolezni. 

Od leta 2016 je na kraju umora v Štulčevi grapi spomenik. FOTO: Ivo Žajdela

Ko so aprila 1941 Ljubljano zasedli Italijani, so Terčelja za štiri tedne zaprli. A ne samo fašisti, Terčelja so – kot pravega Kristusovega pričevalca – po zmagi revolucije preganjali tudi komunisti. Tako je bil od junija do septembra 1945 ponovno po krivici zaprt v komunističnih zaporih.

Mučeniška smrt 

Pred božičem leta 1945 je šel Terčelj v Sorico pomagat tamkajšnjemu župnijskemu upravitelju Francu Krašni, ki je skrbel tudi za Davčo. Na praznik svetih treh kraljev, 6. januarja 1946, sta se Krašna in Terčelj odpravila v Ljubljano, vendar sta bila na poti proti Železnikom zajeta. 

Iz raznih pričevanj in zgodovinskih dokumentov je razvidno, da so zločinci iz sovraštva do vere in Cerkve oba duhovnika več ur mučili, preden so ju umorili.

Od leta 2010 teče v koprski škofiji postopek za Terčeljevo beatifikacijo. Njegovo življenje je opisano in dokumentirano v knjigi Filip Terčelj, katere avtor je primorski duhovnik Ivan Albreht.