Na god sv. Janeza od Križa (1542–1591) so v krški stolnici obhajali 103. obletnico smrti Božjega služabnika krškega škofa Antona Mahniča (1850–1920). Ob navzočnosti tamkajšnjega škofa Ivice Petenjaka, duhovnikov, redovnikov in redovnic ter drugih gostov in vernikov je slovesnost vodil novomeški škof in predsednik SŠK Andrej Saje.

Veroval v križanega in poveličanega Jezusa

Škof Saje je uvodoma spomnil na pastirsko geslo škofa Mahniča: »In cruce salus«! Po Sajetovih besedah je naše zveličanje v veri v Gospoda, ki je sprejel križ za zveličanje sveta. »Tudi naša pot vere je nujno prepletena z velikim petkom, brez katerega ni velikonočnega jutra. Mahničevo škofovsko geslo simbolizira njegovo prehojeno pot. Rojen je bil na praznik povišanja Svetega Križa, življenjsko pot pa je dokončal na god sv. Janeza od Križa. Veroval je v križanega in poveličanega Jezusa in ga kot apostol Pavel videl kot ključ za razumevanje krščanstva.«

Fotografija škofa Mahniča v stolnici na Krku. FOTO: Ivo Žajdela

Načelnost in vztrajnost

Škof Mahnič je opravljal škofovsko službo na Krku med letoma 1897 in 1920. Kot duhovnika, profesorja, vzgojitelja in škofa sta ga spremljali načelnost in vztrajnost. »Odlikoval se je po gorečnosti za evangelij in njegovem oznanjevanju v domačem jeziku. Sprejel je njemu do tedaj malo poznano narodno kulturo, jezik in lokalno tradicijo s staro cerkveno slovanščino v bogoslužju. To pri njegovih sodobnikih ni bilo vedno dobro sprejeto. Njegovo odprto in ljubeče srce je osvojilo mlade.«

Škof na Krku Ivica Petenjak. FOTO: Arhiv Škofije Krk

Predan evangeliju

Krška škofija je leta 2013 začela postopek za njegovo razglasitev za blaženega, je nadaljeval škof Saje: »Danes se želimo Gospodu zahvaliti za njegov lik dobrega pastirja in svetosti ter predanosti evangeliju. Želimo okrepiti molitve za dokončanje njegovega postopka za blaženega. Spominjamo se ga z evharističnim slavjem, iz katerega je svetniški škof krepil vero in krščansko upanje. Njegov zgled vere je povabilo in spodbuda tudi za nas, da ozavestimo osebno vero in jo okrepimo.«

Škof Saje med nagovorom. FOTO: Škofija Krka

Do Gospoda prek notranjega in zunanjega trpljenja

»Ob Božjem služabniku Mahniču se učimo skrivnosti, kako naj se soočimo s križem, kako naj ga nosimo, da nas ne pritisne k tlom in ne uniči. Ta križ je za nekoga nesprejetost, neuspeh, bolezen ali drugo trpljenje oz. zlo. Križ, ki nam je naložen, je treba nositi, ne na plečih, temveč s srcem, ki utripa z Jezusovim srcem«, je v nagovoru poudaril Saje in podčrtal misel sv. Janeza od Križa, ki je dejal, da se do Gospoda ne da priti, če ne gremo prej skozi preizkušnjo notranjega in zunanjega trpljenja: »Kdor hoče imeti dostop do bogastva Kristusove modrosti, mora skozi ozka vrata, ki se imenujejo križ. Malo jih je, ki želijo vstopiti. Dosti je takih, ki si želijo brez križa tistih radosti, do katerih pride človek samo po križu.«

Celoten nagovor škofa Sajeta.docx

Tišina in mir razjasnita misli ter jih očistita

V zaključku nagovora je novomeški škof povabil, da, tako kot Božji služabnik škof Mahnič, živimo resnično modrost. ˝Ne živeti zase, ampak živeti v veri v tistega Boga, o katerem lahko trdimo: Ljubil me je in dal zame samega sebe.˝ Da bi lahko razumeli svoje življenje v tej novi perspektivi, potrebujemo držo notranjega in zunanjega molka. »Izkoristimo adventni čas, da se vadimo v njem. Tišina in mir sta sposobna razjasniti misli in jih očistiti. Ko se človek pomiri s seboj, svet vidi z drugačnimi očmi. Molk je ključ do samospoznanja in do zaznavanja Božjih vzgibov«, je še dejal Saje in dodal, da je Bog prijatelj tišine ter da se veliko stvari zgodi neslišno, zato jih največkrat ne zaznavamo.