V Vatikanu so objavili poslanico papeža Frančiška za 5. svetovni dan revnih, ki ga bomo v Katoliški cerkvi obhajali v nedeljo, 14. novembra 2021. Kot poroča Radio Vatikan, je dokument na tiskovnem uradu Svetega sedeža danes predstavil nadškof Rino Fisichella, predsednik Papeškega sveta za pospeševanje nove evangelizacije. Kot je dejal, papež vernike spodbuja, naj »zrejo v Jezusa, da bi tako v njem kot v njegovih besedah ne samo našli pravega pomena revščine, ampak predvsem sposobnost prepoznavanja revnih«.

Naslov letošnje poslanice za svetovni dan revnih je »Uboge imate namreč vedno med seboj« (Mr 14,7). To so Jezusove besede, izgovorjene le nekaj dni pred njegovim trpljenjem, smrtjo in vstajenjem. Božji Sin ne pravi samo, da naj v njem prepoznamo osebo, ki predstavlja vse revne, ampak se »poistoveti kot najrevnejši med revnimi«.

Poslanica, ki predstavlja zelo kristološki pogled, v ospredje postavlja nekatere aktualne tematike. Sklicuje se na epidemijo, ki »še vedno trka na vrata milijonov ljudi in je, če ne prinaša trpljenja in smrti, vendarle znanilka revščine«. Sveti oče se po besedah nadškofa Fisichelle »dobro zaveda posledic, ki so vsak dan na očeh vseh«, tako da so »najranljivejše osebe prikrajšane za osnovne življenjske potrebščine. Dolge vrste pred menzami za revne so otipljivo znamenje tega poslabšanja.«

Posebna pozornost namenjena položaju žensk

Frančišek poziva k neposrednemu prevzemanju odgovornosti. Pred revnimi si ne smemo dovoliti nobene »navade, ki bi postala brezbrižnost«. Nujno moramo dovoliti, »da se vključimo v podelitev življenja, ki ne dopušča pooblastil. Revni niso ljudje zunaj skupnosti, temveč bratje in sestre, s katerimi je treba deliti trpljenje, blažiti njihovo stisko in izključenost«.

Posebna pozornost je namenjena »položaju žensk«. »Pred vsakdanjimi pojavi nasilja nad ženskami ne moremo zamolčati obsodbe tega barbarstva, zaradi katerega je svet žensk prizorišče prave revščine,« je pojasnil nadškof Fisichella. Papež Frančišek komentira evangeljski prizor, v katerem se učenci jezijo na ženo v Betaniji, ki je Jezusa mazilila z dragocenim oljem, in iz katerega je tudi vzeto geslo svetovnega dneva: »Ta neznana ženska, ki je morda prav zato namenjena, da predstavlja celoten ženski svet, ki v teku stoletij ne bo imel glasu in bo deležen nasilja, začenja pomembno navzočnost žensk, ki so del vrhunca Kristusovega življenja ... Ženske, tako pogosto diskriminirane in odrinjene z odgovornih položajev, so na straneh evangelijev protagonistke v zgodovini razodetja.«

Papež v poslanici tudi poudarja, kako »celotno Jezusovo delovanje potrjuje, da revščina ni sad usodnosti, ampak konkretno znamenje njegove navzočnosti med nami«. Jasno izpostavlja »obzorje, kjer morajo kristjani znova odkriti navdušenje, ki ga potrebujemo, da bi naša navzočnost v svetu spet postala verodostojna. Če nameravamo biti zvesti evangeliju, postane jasno, da Boga ne najdemo v času in na krajih, kjer smo se mi odločili, da ga srečamo, ampak tam, kjer se on želi razodeti in biti prepoznan,« je dejal nadškof Fisichella.

Revščina ni abstraktna ideja in revni niso plod domišljije

V ospredje so postavljene nujne potrebe, h katerim je treba pristopiti. Na prvo mesto postavlja iskanje vzrokov, da bi nato opredelili pobude, ki so potrebne za iskanje možnih rešitev. Papež ostro obsoja idejo, da »so revni sami odgovorni za svoj položaj in da predstavljajo neznosno težo gospodarskemu sistemu, ki v središče postavlja interes nekaterih privilegiranih kategorij. Trg, ki zanemarja ali izbira etična načela, ustvarja nečloveške pogoje, ki se zgrinjajo nad osebe, ki že sicer živijo v slabih pogojih.« Revni morajo prevzeti odgovornost, predvsem pa jo morajo prevzeti vlade in svetovne ustanove ter zgraditi boljši svet, ki temelji na pravičnosti, poziva papež. Revščina namreč ni abstraktna ideja in revni niso plod domišljije. Njihova množična navzočnost zahteva rešitve, ki so rezultat »ustvarjalnega načrtovanja«.

»Revščina ni sad usode, ampak posledica sebičnosti,« piše papež v poslanici in predlaga konstruktivno pot: »Oživiti razvojne procese, v katerih se razvijajo zmožnosti vseh, tako da bosta dopolnjevanje pristojnosti in raznolikost vlog vodila k skupnemu viru soudeležbe.« Rešitev je skratka veliko preprostejša, kot bi pričakovali, dodaja nadškof Fisichella in ponovi papeževo osnovno misel: »Kultura srečanja je privilegiran način za učinkovit pogled v prihodnost, ki je poln konstruktivnega upanja.«