Vsak Slovenec naj bi poznal Brižinjske spomenike. Te starodavne zapise v slovenščini, ki so nastali v 10. stoletju in so sploh prvi zapis katerega od slovanskih jezikov v latinici. Uporabljal jih je freisinški škof Abraham za svoje pastoralno delo med našimi predniki.

FOTO: Nadškofija Ljubljana

Freising je bil že od leta 724, ko je sv. Korbinijan, potujoči menih in misijonar, postal prvi škof na tem območju, pomembno versko središče. Naslednik sv. Korbinijana, nadškof kardinal Reinhard Marx, je v luči mnogih zgodovinskih povezav na obhajanje 1300-letnice nadškofije München in Freising povabil tudi ljubljanskega nadškofa msgr. Stanislava Zoreta. Na trgu pred stolnico sv. Marije in sv. Korbinjana je bila slovesna sveta maša, ki jo je vodil kardinal Marx ob somaševanju škofov, med njimi je bil ljubljanski nadškof Zore. Pomenljive zgodovinske vezi med Freisingom in Slovenijo so bile posebej izpostavljene, saj so bili berilo, prošnja in del evharistične molitve, ki jo je molil nadškof Zore, v slovenščini.

Berilo, prošnje in del evharistične molitve v Freisingu so bile v slovenščini. FOTO: Nadškofija Ljubljana

Maša je bila slovesna, z bogatim spremljanjem pevskega zbora in orkestra, ki sta povzdignila prazničnost dogodka. V procesiji so sodelovali predstavniki cerkvenih organizacij in prostovoljci z banderi, ki so nosili upodobitve zavetnikov nadškofije. Še posebej ganljiv trenutek je bil blagoslov vode, s katero je kardinal Marx pokropil zbrane v spomin na njihov krst.

V svoji pridigi je kardinal Marx poudaril pomen ohranjanja evangelija v vsakdanjem življenju. Poudaril je, da ne gre zgolj za zgodovinsko nostalgijo, temveč za oživljanje vsebine evangelija v današnjem času. Poudaril je tudi pomen pričevanja krščenih, ki morajo s svojim življenjem zagotavljati, da bo glas evangelija slišen in viden tudi v prihodnosti. Spomnil je na pomen krsta, ki že 2000 let postavlja temelje skupnosti, ki vztraja skozi vzpone in padce, ter na ključno vlogo evharistije v verskem življenju.

Slikovit slavnostni sprevod popoldne

Popoldanski del praznovanja je zaznamoval slikovit slavnostni sprevod, ki je potekal skozi staro mestno jedro Freisinga. V njem so sodelovale različne skupine, društva in delegacije iz dekanij nadškofije, kar je še dodatno poudarilo bogato cerkveno in kulturno dediščino tega zgodovinskega kraja.

Popoldanski del praznovanja je bil v znamenju kulturne dediščine. FOTO: Nadškofija Ljubljana

Obisk nadškofa Zoreta je tako simbolično povezal slovensko cerkveno dediščino z bavarsko zgodovino ter izpostavil pomen ohranjanja verskih in kulturnih vezi med narodi.