Zagotovo je Opeka eden najdejavnejših, uspešnejših in najbolj prepoznavnih misijonarjev sveta. Njegov čudež pa se je pravzaprav začel že pred njegovim rojstvom. Njegov oče Lojze, doma iz Begunj pri Cerknici, se je kot edini preživeli rešil z morišča, na katerem so partizani umorili več tisoč ujetnikov. Starša sta se spoznala in poročila v političnem begunstvu v Argentini po drugi svetovni vojni …

FOTO: Jože Potrpin

In po Božji previdnosti je Peter v skoraj petdesetih letih na Madagaskarju s sodelavci zgradil več vasi in centrov Akamasoa, s katerimi želi dati ljudem s smetišča na obrobju glavnega mesta Antananarivo možnost dostojnega življenja.

Skupnost Akamasoa je sicer zasnovana tako, da njeni prebivalci in uporabniki sami sodelujejo pri njeni izgradnji. Kljub temu mora vsako leto zagotoviti izdatna finančna sredstva iz darov velikih in malih darovalcev v Evropi, da Akamasoa lahko nadaljuje s svojim poslanstvom.

Pogovor z Opeko je vodila ravnateljica Celjske Mohorjeve družbe Tanja Ozvatič. FOTO: Jože Potrpin

Z njim smo se lahko srečali in spoznali tudi pri Sv. Jožefu nad Celjem v petek, 1. decembra, večer potem, ko je po prihodu v Slovenijo tri dni preživel med koroškimi Slovenci. Pogovor z misijonarjem v cerkvi sv. Jožefa je vodila dr. Tanja Ozvatič, ravnateljica Celjske Mohorjeve družbe. Uvedla ga je z besedami: »Prisrčno dobrodošli med nami. Prisrčno dobrodošli doma! »Čustva, ponos in hvaležnost«, da je med nami, pa je najprej izrazila pesem Fantov z Jožefovega hriba pod vodstvom Primoža Krta.

Misijonar Opeka: »Čutim, da prihajam v kraj, ki mi je domač, kljub temu da sem tukaj, v Sloveniji, bil samo dve leti.« FOTO: Jože Potrpin

Opeka je zatem dejal: »Čutim, da imam slovenske korenine. Čutim, da prihajam v kraj, ki mi je domač, kljub temu da sem tukaj, v Sloveniji, bil samo dve leti. Fantje so zapeli 'Slovenec sem'. Na Madagaskarju je tudi pesem 'Malgaš sem'. Vsak narod ima rad svojo narodnost, svojo zgodovino, svojo pripadnost, ker je to njegova identiteta. Počutim se zelo dobro, vesel. Čutim se tako majhnega. Neko pričakovanje. Nimam zlatih besed, imam samo dejanja, ki smo jih naredili skozi petdeset let. Čutim se že malo njihov, se moram prilagoditi njim, za to pričujem.«

FOTO: Jože Potrpin

»Iz kakšnega sveta ste prišli in v kakšen svet?« je bilo eno prvih vprašanj moderatorke misijonarju. In Petrov odgovor: »Prihajam iz sveta, kjer se ljudje preživljajo iz dneva v dan. To se ne da povedati. Že toliko let na Madagaskarju je zame včasih skrivnost. Svet, ki je tako reven, ampak bogat. V njihovem medsebojnem življenju, kako si znajo pomagat, so skromni in veseli. Sam denar nikdar ne prinaša sreče… Božja previdnost ima načrte, ki jih ne poznamo. Hotel sem za stalno na lep način oditi z Madagaskarja, ko sem zbolel zaradi okužbe na začetku.«

Fotografiranje z najmlajšimi. FOTO: Jože Potrpin

»Pa me je družba lazaristov prosila, da sprejmem vzgojo bodočih duhovnikov v glavnem mestu. Pod pokorščino sem ostal za tri leta. Že prvi teden pa sem šel med potjo k bolniku mimo smetišča. Tam sem videl na stotine otrok, ki so se tepli za smeti. Ostal sem brez besed. Nisem mogel spati. Drugi dan sem šel k njim. Zbranemu krogu ljudi sem rekel: sem duhovnik, misijonar, pripravljen pomagati vašim otrokom. Ali imate radi vaše otroke? Imamo.«

Polna cerkev sv. Jožefa. FOTO: Jože Potrpin

»Ko si misijonar, je takoj več zaupanja. Oni, revni, so namreč siti vseh obljub, od katerih se nobena ne izpolni. Glede revščine smo 80 odstotkov pod pragom revščine. Smo edina država na svetu, ki ni imela nobenih državljanskih vojn. Začeli smo s pogovorom v kolibi, sede na tleh, ne v kakšnem hotelu. Na smetišču se je začelo gibanje Dobrih prijateljev. Če bi vedel, da bo to gibanje po štiriintridesetih letih preraslo v ljudstvo 30.000 ljudi, bi zbežal z Madagaskarja.«

Številni so želeli misijonarjev podpis in z njim izmenjali kako besedo. FOTO: Jože Potrpin

»Ampak Božja previdnost vam daje vsak dan, vsak teden, vsak mesec, vsako leto novih moči. Ko smo uspeli s prvim projektom, smo dobili zaupanjem vase in v njih. Na smetišče nisem šel, ko sem bil močan, ko sem bil na tleh, sem šel, bil skupaj z njimi, in skupaj smo se dvigali. In to delo se nadaljuje že štiriintrideset let. Ko smo začeli, nihče temu ni verjel. Stvari se delajo v času, z vztrajnostjo, vero, upanjem proti vsakemu upanju. Ko vidite tiste otroke, ki so kot angelčki, kako morete reči ˝ne morem, nimam upanja, nimam moči˝. Imel sem srečo, da sem dobil sodelavce, domačine, največ dekleta. Okoli 800 sodelavcev.«

FOTO: Jože Potrpin

»Večina je učiteljev, zdravnikov, medicinskih sester, za delo v hišah, red in čistočo. Sami si že rečejo: ˝ne laži, ne kradi, goljufaj, pij ...˝ To je velik napredek. Gremo počasi naprej. Naša naselja smo zgradili s sredstvi s celega sveta. S Koroškega so nam pomagali zgraditi 550 hiš. Ko se začne graditi mesto, se to več ne ustavi … Ko vidite, kako se njihovi otroci spreminjajo, ob prihodu žalostni, z željo, da bi bili sprejeti, to vas prevzame. Tako smo sprejemali na tisoče ljudi, več kot 4500 družin, več tisočem družin smo pomagali, da so se vrnili v svoje kraje, domov, na vse konce Madagaskarja. Na začetku so rekli: ˝Pa ta človek nekaj išče, ne more delati zastonj, nekaj nam bo vzel.˝ Tudi okradli so me, rekel sem jim, enkrat boste razumeli, da sem ostal zaradi vaših otrok.«

FOTO: Jože Potrpin

Težko si predstavljamo, kaj vse je zraslo pod njegovimi rokami. Pomagal je pol milijona Malgašem, z Društvom Akamasoa – Dobri prijatelji je zgradil veliko število vasi, v katerih živi okoli 30.000 ljudi, 4000 hiš, pomagal 19.000 otrokom z razvijanjem njihovih zmožnosti, ustvaril nova delovna mesta.

FOTO: Jože Potrpin

»Gradil sem tudi zaupanje v njih. Oni gradijo svoje mesto. To je mesto ubogih. Papež, ko nas je obiskal, je rekel, da je tu neka luč. Naj sije po Madagaskarju in tudi onkraj meja. Teh naših dvaindvajset vasi danes je čistih, lepe so, ker je vsak človek tudi malo umetnika. Gradimo z umetniki. Umetnost je tudi združevati ljudi. Da bel človek obdrži tisoč ljudi pri maši tri ure, ga poslušajo toliko let. Tako majhnega se počutim vpričo njih. Ob odhodu na sedanje potovanje sem preštel študente v naših šolah, 19.589, od teh 11.500, ki jedo vsak dan v naši Akamasoi. Kdo da ta denar zanje? Slovenija, Slovenci, nobena velika ustanova. Hvala lepa Slovenija!«

Z voditeljico pogovora sta naslovila tudi pereče težave v Evropi in Sloveniji: nesmisel življenja pri mladini, zavzemanje za evtanazijo, problem z begunci, vojno v Ukrajini in na Bližnjem vzhodu, spregovorila o branju knjig, adventnem času – pripravi na božič. FOTO: Jože Potrpin

Kot je med drugim poudaril misijonar Opeka, »ni denar, ki je naredil Akamasoo, bili so ljubezen, vera, zaupanje v ljudi. Kdaj sem rekel, ne potrebujemo vašega denarja kot podkupovanje, za vaše projekte iz Evrope. Tudi mi vemo, kaj moramo delati, imamo zamisli, znamo misliti, skupaj z vsemi, iskati rešitve problemov.« Problem otrok, mladine nesmisla življenja je navzoč tako rekoč povsod. Ko je toliko denarja, ne rabimo več Boga.

FOTO: Jože Potrpin

»Na Madagaskarju nimamo veliko denarja, ampak smo solidarni, si pomagamo. Skupaj se bomo rešili, ne vsak zase. Starši, duhovniki, vzgojitelji, učitelji moramo iskati rešitve, da bomo dali cilj našim otrokom in mladim. Nimam odgovorov, sam iščem. Mi stalno skupaj iščemo rešitve. Nimamo nobenih avtomatičnih rešitev. Vsi moramo iskati to modrost, rešitve za moralne probleme. V Sloveniji je dovolj zelo dobrih, sposobnih, duhovnih, modrih ljudi in tu so kristjani, ki lahko pomagajo vsem k spoznanju, da smo ustvarjeni za življenje in srečo. Na Madagaskarju ljudje hočejo živet.«

FOTO: Jože Potrpin

Svoje pričevanje je sklenil z besedami: »Hvala vam za razgovor, vprašanja. Hvala sobratom lazaristom, ki so me sprejeli v Celju. Hvala misijonarjem, Janezu Puhanu, Roku Gajšku, Tonetu Kerinu, vsem slovenskim misijonarjem. Hvala vam, ki jim pomagate in jih podpirate. Hvala vsem. Za vašo dobroto in solidarnost. Naj vas Bog blagoslovi, vsako družino, vsakega vašega otroka, vnuka. Imejte veliko miru in veselja v vašem življenju in v vaših družinah.«

PREBERITE TUDI: Misijonar Pedro Opeka spet v Sloveniji! [FOTO, VIDEO]

Zbrani darovi ob obisku bodo namenjeni za misijonarja Pedra Opeko. Za vsak dar se v imenu Pedra Opeke in vseh prejemnikov pomoči MSS iskreno zahvaljuje.

Misijonar Opeka bo v naslednjih dneh imel še veliko zasebnih in javnih obiskov. V soboto popoldne se je na primer srečal z grosupeljskim župnikom Martinom Golobom.