Zadnji dan obiska vatikanskega državnega tajnika kardinala Pietra Parolina je imel tri postaje: prebežniški center v Dobovi, občino Brežice in škofijski ordinariat v Novem mestu.

V Dobovo, kamor so vatikanskega državnega tajnika med drugimi pospremili apostolski nuncij v Sloveniji Juliusz Janusz, predsednik Slovenske škofovske konference Andrej Glavan, mariborski nadškof Alojzij Cvikl in celjski škof Stanislav Lipovšek, je kardinal Parolin prišel predvsem izkazat opogumljajoče priznanje humanitarnim delavcem, ki že mesece požrtvovalno pomagajo ljudem v stiski. Zamuda, ki je nastala v protokolarno natančno predvidenem urniku visokega gosta, je nastala prav zaradi tega, ker se je osebno posvetil številnim prostovoljcem, prisluhnil njihovim izkušnjam, jim izražal zahvalo za opravljeno delo, jih bodril za nadaljnje delo.

Solidarnost kot izhodiščna točka

Tudi v izjavi za javnost je dejal, da se ga je globoko dotaknil zlati ta občutek solidarnosti; problem migracij moramo namreč začeti reševati prav iz te izhodiščne točke. Seveda ima ta zapletena kriza veliko različnih vidikov, ki jih je treba upoštevati, v središču pa je vendarle pomoč in podpora ljudem v stiski, kar je dejansko doživel v Dobovi.

Posebej pa je bilo zanj pomenljivo še eno dejstvo: zelo dobro sodelovanje različnih organizacij, kar je dobro znamenje in zgled tudi za druge ravni soočanja z migrantsko krizo. Kot je te dni že večkrat opozoril, je tudi v Dobovi spomnil, da je mogoče na krizne razmere ustrezno odgovoriti le s skupnimi močmi; nihče namreč ne more sam najti odgovora na tako veliko stisko prihajajočih ter na reševanje konfliktov in revščine v državah, od koder begunci in migranti prihajajo.

Ali je vatikanski glas, ki k takemu sodelovanju poziva že dalj časa, v mednarodni skupnosti slišan? Na Družinino vprašanje je kardinal Parolin odgovoril, da Vatikan seveda ne ponuja tehničnih rešitev za nastale razmere, spominja pa mednarodno skupnost in pristojne oblasti na načela, na katerih je mogoče graditi konkretne rešitve. Kardinal Parolin je prepričan, da je papež Frančišek resnična moralna avtoriteta v današnjem svetu in da njegovemu glasu prisluhnejo številne ustanove in nosilci oblasti. Pot do tehničnih rešitev konkretnih problemov pa je seveda zelo zapleteno vprašanje.

Ob robu kardinalovega obiska v Dobovi je tudi predsednik Slovenske škofovske konference škof Andrej Glavan predstavil svoj pogled na prebežniško krizo. Sveti sedež po besedah novomeškega ordinarija zelo ceni delo Slovenije na tem področju, zlasti velikodušni odziv prostovoljcev. Cerkev na Slovenskem sledi solidarnostnemu načelu: ljudi v stiski je treba sprejeti in jim pomagati, kolikor se le da v okviru naših možnosti. Potrebno pa je ločevati med begunci, katerih življenje je v njihovih domovinah, kjer bi sicer radi ostali, resnično ogroženo, in migranti, ki nastale razmere izkoriščajo za odhod v Evropo; ta namreč ne bo mogla sprejeti vseh milijonov, ki iz ekonomskih razlogov trkajo na njena vrata.

Odzivi sodelavcev humanitarnih organizacij



Obisk vatikanskega državnega tajnika je zelo odmeval med sodelavci humanitarnih organizacij. Sodelavka Slovenske karitas Barbara Godler je za Družino dejala, da so visokemu gostu v pogovoru predstavili sedanje razmere, ki so se glede števila prihajajočih beguncev in migrantov umirile, in dosedanje delo (naša sogovornica je del karitativne ekipe, ki v Dobovi dela že od septembra lani); kardinala so zanimale vse bistvene informacije, povezane s prizadevanji Slovenske karitas, ki ji je tudi v izjavi za medije izrazil posebno priznanje. Barbara Godler njegovo pozornost in iskren stisk roke sprejema kot veliko čast. Ali je bila s kardinalove strani deležna tudi kakšnega nasveta? Nasveta ravno ne, pač pa jasno izražene zahvale in želje, naj delajo še naprej tako dobro kot doslej.



Med katoliškimi ustanovami, aktivnimi v Dobovi, je tudi Malteška pomoč Slovenije. Njen sodelavec Roman Vučajnk je izrazil hvaležnost za to, da so lahko svoje prizadevanje za pomoč potrebnim, ki je vodilo malteškega reda, predstavili na tako visoki ravni, kot jo predstavlja vatikansko državno tajništvo. Kot nam je dejal po srečanju z visokim gostom, je kardinala Parolina zanimal razvoj dogodkov v begunskem centru, kdaj se je delu v njem pridružila Malteška pomoč Slovenije (na južno vstopno točko beguncev in migrantov v Slovenijo je prišla konec oktobra lani, prav na dan, ko je v brežiškem centru gorelo), kakšni so prihodnji načrti. Malteški red dejansko skuša gledati naprej: pripravljajo načrte, kako se primerno odzvati na politične odločitve, ki bodo sicer sprejete na drugih ravneh, a bodo terjale primerne odgovore tako za pomoč prihajajočim kot tudi domačim prebivalcem, pri katerih se pojavljajo tesnoba, stiska in tudi strah. Dejavnosti Malteške pomoči Slovenije so sicer vedno izpeljane po načelu samozadostnosti: poskrbijo za vse njene vidike, od materiala, ljudi do prostora, tako da čim manj obremenjujejo druge sisteme, s katerimi pa vedno delajo v dogovoru. V prvi fazi so jim bili v veliko pomoč kolegi iz Madžarske, ki so jim bili s svojimi izkušnjami dobri mentorji.

Priznanje novim škofijam



Kardinal državni tajnik Pietro Parolin se je po krajšem obisku v Brežicah dalj časa zadržal še v Novem mestu, kjer so ga sprejeli ordinarij Andrej Glavan s sodelavci in predstavniki krajevnih oblasti. Skozi sveta vrata je vstopil v stolno cerkev ter si z zanimanjem ogledal »zamaknjeno« cerkev in njene umetnostne bisere, na škofiji pa je nato sledil pogovor s predsednikom SŠK in kosilo. Po besedah dr. Janeza Grila, stolnega kanonika in škofijskega ekonoma, obisk vatikanskega državnega tajnika v mladi novomeški škofiji med drugim pomeni veliko priznanje vsem škofijam, ki so bile ustanovljene pred desetimi leti (Novo mesto, Celje in Murska Sobota).

Fotografije: Tatjana Splichal, Bogomir Štefanič