Na torkovi okrogli mizi v prostorih Katoliškega inštituta, ki se je je udeležilo veliko zdravnikov in uglednih ljudi s področja Cerkve in družbe (nadškof Stanislav Zore, Pavel Poredoš, Janez Podobnik, Zvonka Zupanič Slavec, Miro Šlibar, Alenka Jeraj …), je Alex Schadenberg predstavil kanadske izkušnje po uzakonitvi medicinske zastrupitve bolnih in starejših, poleg njega je spregovorila še zdravnica Bojanka Štern.

Eden vodilnih borcev proti medicinski zastrupitvi starejših in bolnih na svetu Alex Schadenberg. FOTO: Igor Vojinovič

Brez slepomišenja je spregovorila tudi zdravnica Bojanka Štern. FOTO: Igor Vojinovič

Schadenberg je naštel nekaj resničnih zgodb iz kanadskega vsakdana. Začel se je s 23-letnim diabetikom iz Ontaria, odvisnim od inzulina. Bil je že na seznamu za evtanazijo, a ga je rešila mama, ki je zgodbo delila z javnostjo in s pritiskom medijev prepričala zdravnika, da si je premislil. Invalid Amir Farsoud je za evtanazijo zaprosil zaradi obupa, ker je izgubil dom, rešila pa ga je fundacija, ki je zbrala sredstva in mu zagotovila novo bivališče. Dobrodelna organizacija Food Bank iz Toronta pa je sporočila, da je več njihovih prosilcev nameravalo zaprositi za evtanazijo zaradi revščine, kot razlog pa bi navedli invalidnost.

Med poslušalci okrogle mize je bil tudi dr. Pavel Poredoš. FOTO: Igor Vojinovič

Šokanten je tudi primer kanadskega veterana, ki je služil vojsko v Afganistanu in zaradi vseh grozot, ki jih je doživel, razvil posttravmatsko stresno motnjo. Za pomoč se je obrnil na Združenje kanadskih veteranov, ki pa mu je, namesto bi mu pomagalo, predlagalo evtanazijo. Potem ko je veteran svojo pretresljivo zgodbo obelodanil v javnosti, so se oglasili še drugi s podobnimi izkušnjami. Christine Gauthier, prav tako vojna veteranka, invalidka in paraolimpijka, večkratna svetovna prvakinja v parakajaku, je pri istem združenju zaprosila za dvigalo na domu, a so tudi njej raje ponudili evtanazijo.

Ko je Joan Rohoway neozdravljivo zbolela za rakom, so se v bolnišnici pogovarjali o možnosti evtanazije zanjo, toda ona nanjo ni nikdar pristala. Vseeno ji je, brez njene privolitve, zdravnik določil datum za evtanazijo. Šlo je celo tako daleč, da sta dva človeka že prišla ponjo, k sreči pa sta to preprečila njena otroka. »Naposled so jima celo očitali, češ da svoji materi ne pustita pravice do smrti,« je podčrtal Schadenberg.

Povedali so po okrogli mizi:

Igor, Ljubljana: Predavanje je bilo zanimivo in zelo informativno, saj nam dogajanje v Kanadi in tudi severni Evropi nakazuje, kaj je narobe in česa se moramo bati tudi v Sloveniji. Tudi sam sem že v letih, v 75. letu, in želim živeti do konca, dokler nas Bog ne pokliče. Predavanje je le še utrdilo moja stališča o tej problematiki, marsikaj sem si tudi zabeležil, da bom doma lahko ponovil in še komu kaj povedal. Okroglo mizo so odlično zaokrožile lepe misli ljubljanskega nadškofa, ki so me tudi najbolj nagovorile, saj je zadel bistvo.

Rose Finlay se je pri 17 letih ponesrečila in postala invalid. Uspešno je zaključila fakulteto, se zaposlila, ima družino in dva otroka, vendar pa je lani zelo hudo zbolela in zaprosila za status invalidne osebe. Dejali so ji, da bo morala na odobritev statusa čakati od 6 do 8 mesecev, čeprav ni bilo dvoma, da je do njega upravičena, da pa lahko v 90 dneh pride na vrsto za evtanazijo.

Kanadskemu gostu je vprašanje zastavil tudi Janez Podobnik. FOTO: Igor Vojinovič

Junija 2023 je Kathryn Mentler prosila za pomoč zaradi samomorilskih nagnjenj, ki so se ji že večkrat pojavljala tudi v preteklosti. Dejali so ji, da v psihiatričnih bolnicah ni prostih postelj in da bi prvo prosto psihiatrično obravnavo lahko dobila šele novembra, ponudili pa so ji možnost hitrejše »rešitve«, z evtanazijo. Kathryn je nato svojo zgodbo delila z javnostjo prek televizije, saj je bila šokirana nad ponujenim, kajti želela je pomoč, ne pa smrti. »Ta primer jasno kaže, kakšne posledice ima ta zakon tudi v logiki medicinske stroke, saj je jasno, da nekdo s samomorilskimi težnjami ne bi smel dobiti ponudbe za samomor,« je jasen Schadenberg.

V zaključku okrogle mize je spregovoril tudi nadškof msgr. Stanislav Zore. FOTO: Igor Vojinovič

Dobra novica je, da je Kanada ravno minuli ponedeljek ponovno prestavila datum, ko naj bi evtanazija za duševno bolne stopila v veljavo, žal pa to pomeni samo zamik, ne pa (nujno) tudi zaustavitve zakonskih sprememb, je ob koncu predavanja še poudaril Schadenberg. »Kanadski parlamentarni odbor za evtanazijo že razpravlja o tem, da bi možnost evtanazije, ki je zaenkrat dopustna le za polnoletne, razširili tudi na mladoletne, v Quebecu pa se je pojavil celo predlog, da bi bili lahko vključeni tudi novorojenčki. V Kanadi, Belgiji in na Nizozemskem se po uzakonitvi evtanazije krog vse bolj odpira. Ko enkrat presežeš mejo in dovoliš umor, je le še vprašanje, kdo in koga lahko mori.«

Če bo zakon o medicinski usmrtitvi sprejet, Primc napoveduje referendum

Obisk Alexa Schadenberga je minil v okviru priprav na morebitni referendum. Predsednik Gibanja za otroke in družine Aleš Primc se je zavezal, da bo v primeru, da bo Državni zbor sprejel zakon o medicinski usmrtitvi oz. evtanaziji, naredil vse, da bomo o tem vprašanju odločali državljani na referendumu. »Bolni in starejši potrebujejo pomoč, sočutje in bližino, lajšanje bolečin, ne pa to, da se jih zastrupi,« je dejal.

Povedali so po okrogli mizi:

Elizabeta Nabergoj, Sežana: Osebno me je zelo nagovoril pogum gospoda, ki prihaja z nekim upanjem iz Kanade v naš prostor z namenom, da nam osvetli realno stanje družbe, ki pristane na zakon, ki dejansko ne spoštuje več življenja od spočetja do smrti. Tudi kot zdravnica sem absolutno zagovornik življenja in sem osebno zelo prizadeta, kaj se zdaj dogaja v družbi, saj imajo ljudje zamegljene misli in ne znajo več razločevati, kaj življenje v resnici je. Zelo sem vesela, da je zdravniška stroka v Sloveniji pri tem vprašanju zelo jasna in načelna, me pa žalosti, da je civilizirani zahodni svet, ki se šteje za humanega, postal zelo krhek, temelji humanizma so zelo načeti in življenje izgublja svojo vrednoto. Presenetilo me je, da so te stvari v Kanadi tako zelo krhke.

Metka Zevnik, predsednica Združenja starih staršev, je na današnji novinarski konferenci izpostavila tri težave, ki jih vidijo v predlogu zakona: da manipulira na področju jezika, ko govori o prijazni smrti in sočutju do trpečih, medtem ko gre v resnici za njihovo odstranjevanje iz družbe in iz stroškov zdravstvenega sistema. Druga je, da je v zakonu le malo stvari natančno opredeljenih, in sicer to, s katerimi sredstvi bi usmrtitev izvedli in koliko bi to stalo v primerjavi s stroški paliativne nege. Zevnikova sumi tudi, da gre pri predlogu za sprijeno reševanje pokojninskega sistema, ki je že in še bo velik problem javnih financ. Kot tretje pa je opozorila na opredelitev, kdo naj bi bil upravičen do evtanazije, ki dopušča zelo širok spekter težav.

Predsednica Združenja starih staršev Metka Zevnik. FOTO: Igor Vojinovič

Na novinarski konferenci je poznavalec področja evtanazije iz Kanade Alex Schadenberg, ki se te dni mudi na obisku v Sloveniji, povedal, da so pred uzakonitvijo evtanazije v Kanadi pred osmimi leti govorili, da vpeljujejo številne zadržke, da ukrepa ne bi mogli zlorabljati, kot to opažajo v Belgiji in na Nizozemskem.

»Moje sporočilo je opozorilo. Ob legalizaciji evtanazije je bilo rečeno, da bo dovoljena le za nekaj ekstremnih primerov. Zgodilo se je povsem obratno. Hitro se je razširila. Trenutno se pogovarjamo, da bi evtanazirali duševno bolne. Kako smo tako hitro prišli tako daleč?« je dejal Alex Schadenberg.

Dejal je tudi, da je uzakonitev evtanazije pospešila razpad zdravstvenega sistema v provincah, kjer ne dovoljujejo ugovora vesti, saj so se številni zdravniki, ki evtanazije ne želijo izvajati niti napotiti pacientov k drugemu zdravniku na postopek usmrtitve, predčasno upokojili ali izselili. Izgubili so tudi precej izurjenih specialistov iz paliativne oskrbe, kar ustvarja še dodaten občutek, da je evtanazija edini izhod. Zasebnim bolnišnicam, kjer so se zdravniki skupno uprli izvajanju evtanazije, pa je kanadska vlada ukinila financiranje.