Na ta dan običajno prinašamo v cerkev velikonočna jedila, ki jih duhovnik blagoslovi. Ponekod je ostal na ta dan tudi običaj, da se blagoslovita ogenj in voda, ki ju verniki nato ponesejo na svoje domove. 

Blagoslov jedil na veliko soboto. FOTO: Tatjana Splichal

Vrhunec obhajanja tega dneva pa je večerno bogoslužje ali vigilija, ki jo imenujemo tudi »mati vseh vigilij«. Velikonočna vigilija je sestavljena iz štirih delov: slavje luči, besedno bogoslužje, krstno bogoslužje in evharistično bogoslužje.

Slavje luči doseže vrhunec v čudoviti hvalnici sveči, ki ponazarja Jezusovo darovanje za nas. On je naša Luč, verniki pa smo skupnost luči, Cerkev, katere bistveno poslanstvo je omogočiti Kristusovi Luči, da razsvetli vse na tem svetu.

Slavje luči. FOTO: Tatjana Splichal

Besedno bogoslužje ima na ta večer še prav poseben pomen, saj nas popelje od začetkov sveta in nastanka človeštva vse do Jezusovega veličastnega vstajenja od mrtvih. 

S krstnim bogoslužjem podoživimo pomen svojega krsta, evharistično bogoslužje pa je že prepojeno z velikonočnim veseljem. 

Velikonočna procesija. FOTO: Tatjana Splichal

Velika noč je največji krščanski praznik, ko se spominjamo temelja naše vere – vstajenja našega Gospoda Jezusa Kristusa od mrtvih. To je praznik veselja in upanja, ko se spet zasliši Aleluja, ki odzvanja vse tja do velikonočnega jutra in vstajenjske procesije!