Veliki petek je edini dan v letu, ko ni svete maše in velja strogi post. V naših cerkvah na ta dan vlada tiha žalost. Oltar je prazen, brez križa, brez svečnikov in prtov. Ob uri Jezusovi smrti se verniki ponekod zbirajo ob pobožnosti križevega pota. 

Na ta dan prevladuje rdeča barva, znamenje mučeništva. FOTO: Tatjana Splichal

Obredi velikega petka, ki so najstarejši in najbolj častitljiv ostanek starokrščanskega bogoslužja, so sestavljeni iz treh delov: uvodno prebiranje Božje besede s pasijonom iz Janezovega evangelija in slovesne prošnje za vse potrebe, sledi pretresljivo čaščenje križa, obred pa se zaključi s svetim obhajilom. 

Čaščenje križa. FOTO: Tatjana Splichal

Veliki petek je dan Jezusovega trpljenja in smrti na križu

Čeprav je veliki petek »prepojen« z žalovanjem, ne smemo pozabiti, da trpljenju sledita tudi veselje in upanje. Tudi na ta dan, tako kot na cvetno nedeljo, naj bi prevladovala misel na Kristusovo zmago. 

Božji grob. FOTO: Tatjana Splichal

Na veliki petek prevladuje rdeča barva, ki jo uporabljamo pri bogoslužju in spominja na zmago, zaradi katere ima mučeništvo svoj pomen.

Povabljeni smo k molitvi in premišljevanju križevega pota.

Kaj pomeni strogi post?

Na strogi post velja, da naj bi se kristjan samo enkrat v dnevu najedel do sitega. To velja ob začetku postnega časa, na pepelnico, in na veliki petek. Namen posta ni prvenstveno v odpovedi določeni hrani in pijači, ampak v spreobrnjenju srca in doseganju večje odprtosti za potrebe bližnjega ter v večji povezanosti z Bogom prek molitve. Cerkev uči, da so dobra dela, post, miloščina ubogim in molitev usmerjena k doseganju osebnega spreobrnjenja in ne sama sebi namen.