O dogodku Jezusove spremenitve na gori poročajo evangeliji po Mateju (17, 1-13), Marku (9, 2-13) in Luku (9, 28-36), spominjajo pri Slovenski škofovski konferenci. Kot beremo, se je Kristus v svojem veličastvu prikazal apostolom Petru, Jakobu in Janezu. Cerkveni očetje razlagajo, da je to Kristus storil zato, ker je želel učence pripraviti na svoje trpljenje, smrt in vstajenje. V spremenjenju se je Jezus razodel kot pravi mesija. Najprej o njem poročata Mojzes in Elija (postava in preroki), zatem pa še Bog Oče sam.

V spremenjenju se je Jezus razodel kot pravi mesija.

Da bi apostoli prenesli pohujšanje križa ...

Papež sv. Leon Veliki (390–461 po Kr.) je v svojem delu Slava v spremenjenju o Jezusovi spremenitvi na gori zapisal: »Gospod pred izbranimi pričami razodene svojo slavo in s tako velikim sijajem razsvetli svoje telo, ki ga ima kakor drugi, da je njegov obraz podoben sončnemu siju in obleka enaka snežni belini. Glavni namen te spremenitve je bil, da bi apostoli prenesli pohujšanje križa, in da ne bi njihove vere zmotilo ponižanje njegovega prostovoljnega trpljenja, potem ko se jim je razodela vzvišenost njegovega skritega dostojanstva. Gospod pa je z enako previdnostjo utrdil tudi upanje svete Cerkve, da bi celotno Kristusovo telo spoznalo, s kakšno spremenitvijo je bilo obdarovano, in bi si udje v skupnosti obetali tisto slavo, ki je žarela na Glavi. Gospod je rekel isto o tej slavi, ko je govoril o veličastju svojega prihoda: 'Tedaj bodo pravični sijali kakor sonce v kraljestvu njihovega Očeta'«.

Ikona Jezusove spremenitve iz 12. stoletja. FOTO: Wikipedia

Simbolika gore v Svetem pismu

Simbolika gore v Svetem pismu predstavlja povezavo nebes, zemlje in podzemlja. Tako so gore postale bivališča bogov in na njih so gradili svetišča. Stara zaveza navaja, da so Izraelci na gorah častili Jahveja, saj naj bi jih on oblikoval. Na Horebu je Bog poklical Mojzesa za voditelja Izraelcev in razodel Božje ime, na Sinaju pa je sklenil zavezo z Izraelom in dal deset zapovedi. V Novi zavezi na gori Jezus izbere apostole in jih pošlje v svet, na gori se spremeni in razodene trem apostolom kot Božji Sin, na Oljski gori ima govor o vnovičnem prihodu, prav tako na gori razglasi novo postavo in blagre. Gora pomeni območje prihodnjega Božjega kraljestva in Jezus vodi ljudi na goro k Bogu. Kdor ga posluša in je pripravljen hoditi za njim, je luč za druge in sveti kot »mesto, ki stoji na gori« (prim. Mt 5,14).

Današnji praznik obhajamo v hvaležen spomin na zmago krščanske vojske nad Turki pri Beogradu leta 1456.

Vzhodna Cerkev praznik Jezusove spremenitve na gori obhaja že iz prvih časov, na Zahodu pa ga obhajamo od 11. stoletja naprej. V Katoliški cerkvi je praznik leta 1457 uvedel papež Kalist III. v hvaležen spomin na zmago krščanske vojske nad Turki pri Beogradu leta 1456.