Obhajamo god sv. Monike, matere sv. Avguština
Obhajamo god sv. Monike, matere sv. Avguština
Duhovne misli Benedikta XVI. ob godu vzornice in zavetnice krščanskih mater.
Danes obhajamo god sv. Monike, matere sv. Avguština, ki velja za vzornico in zavetnico krščanskih mater. Kot spominjajo pri Radiu Vatikan, je sv. Monika v duhu resnice in zadovoljstva umrla 27. avgusta leta 387, stara 56 let. »Svojemu sinu je rekla, naj si ne dela skrbi glede njenega pokopa, ampak naj se je spominja ob oltarju Gospodovem. Sveti Avguštin je pogosto ponavljal, da ga je njegova mati rodila dvakrat,« je o sv. Moniki povedal upokojeni papež Benedikt XVI.
O sveti Moniki je največ zapisano v avtobiografiji njenega sina, knjigi z naslovom Izpovedi, ki je ena izmed najbolj branih knjig vseh časov. Tam izvemo, da je sv. Avguštin črpal Jezusovo ime že iz materinega telesa in da ga je ona vzgojila v krščanski veri. Pridobljena načela vere so ostala vtisnjena v njem tudi v letih, ko je živel v moralnem in duhovnem razvratu. Monika, njegova mati, ni nikoli nehala moliti zanj in za njegovo spreobrnjenje. Dejansko je doživela radost, ko ga je videla, da se je vrnil k veri in sprejel sveti krst. Bog je prisluhnil molitvam te svete mame, kateri je škof iz mesta Tagaste že sam rekel: nemogoče je, da bi se otrok tolikih solza pogubil. Sveti Avguštin se je ne le spreobrnil, ampak se je odločil, da se bo v polnosti posvetil meniškemu življenju. Vrnil se je v Afriko in tam ustanovil skupnost menihov.
Pretresljivi in spodbudni so tudi zadnji duhovni pogovori med sv. Moniko in njenim sinom sv. Avguštinom. Mati in sin sta se pogovarjala v obmorskem mestu Ostiji v bližini Rima, kjer sta nekaj časa preživela v miru neke hiše, preden se je Avguštin odločil, da se vkrca na barko za Afriko. Takrat je sv. Monika postala zanj že »več kot mati, vir njegovega krščanstva«. Njena edina dolgoletna želja je bila Avguštinovo spreobrnjenje. Zdaj pa je bila priča, kako se začenja njegova pot posvečenega življenja. V Avguštinovi knjigi Izpovedi je zapisan tudi eden izmed pogovorov z njegovo materjo.
To je eden izmed najlepših prizorov: sv. Avguštin in njegova mati sta v prenočišču v Ostiji in skozi okno vidita nebo in morje. Ko gledata onkraj tega neba in morja, se v nekem trenutku dotakneta Božjega srca v tihoti stvaritev. In tukaj se pojavi temeljna ideja hoje k resnici: stvaritve morajo obmolkniti, nastopiti mora tišina, v kateri Bog lahko spregovori. Včasih obstaja nekakšen strah pred tišino, pred zbranostjo, pred razmišljanjem o lastnih dejanjih, pred globokim smislom življenja. Večkrat dajemo prednost bežnim trenutkom, za katere mislimo, da nam bodo zagotovili trajajočo srečo. Strah nas je, da bi iskali Resnico. Morda pa nas je še bolj strah, da bi Resnica našla nas.
V duhu resnice in zadovoljstva je tako sv. Monika umrla 27. avgusta leta 387. Stara je bila 56 let. Svojemu sinu je rekla naj si ne dela skrbi glede njenega pokopa, ampak naj se je spominja ob oltarju Gospodovem. Sveti Avguštin je pogosto ponavljal, da ga je njegova mati rodila dvakrat.
Foto: splet / Wikipedia
O sveti Moniki je največ zapisano v avtobiografiji njenega sina, knjigi z naslovom Izpovedi, ki je ena izmed najbolj branih knjig vseh časov. Tam izvemo, da je sv. Avguštin črpal Jezusovo ime že iz materinega telesa in da ga je ona vzgojila v krščanski veri. Pridobljena načela vere so ostala vtisnjena v njem tudi v letih, ko je živel v moralnem in duhovnem razvratu. Monika, njegova mati, ni nikoli nehala moliti zanj in za njegovo spreobrnjenje. Dejansko je doživela radost, ko ga je videla, da se je vrnil k veri in sprejel sveti krst. Bog je prisluhnil molitvam te svete mame, kateri je škof iz mesta Tagaste že sam rekel: nemogoče je, da bi se otrok tolikih solza pogubil. Sveti Avguštin se je ne le spreobrnil, ampak se je odločil, da se bo v polnosti posvetil meniškemu življenju. Vrnil se je v Afriko in tam ustanovil skupnost menihov.
Pretresljivi in spodbudni so tudi zadnji duhovni pogovori med sv. Moniko in njenim sinom sv. Avguštinom. Mati in sin sta se pogovarjala v obmorskem mestu Ostiji v bližini Rima, kjer sta nekaj časa preživela v miru neke hiše, preden se je Avguštin odločil, da se vkrca na barko za Afriko. Takrat je sv. Monika postala zanj že »več kot mati, vir njegovega krščanstva«. Njena edina dolgoletna želja je bila Avguštinovo spreobrnjenje. Zdaj pa je bila priča, kako se začenja njegova pot posvečenega življenja. V Avguštinovi knjigi Izpovedi je zapisan tudi eden izmed pogovorov z njegovo materjo.
To je eden izmed najlepših prizorov: sv. Avguštin in njegova mati sta v prenočišču v Ostiji in skozi okno vidita nebo in morje. Ko gledata onkraj tega neba in morja, se v nekem trenutku dotakneta Božjega srca v tihoti stvaritev. In tukaj se pojavi temeljna ideja hoje k resnici: stvaritve morajo obmolkniti, nastopiti mora tišina, v kateri Bog lahko spregovori. Včasih obstaja nekakšen strah pred tišino, pred zbranostjo, pred razmišljanjem o lastnih dejanjih, pred globokim smislom življenja. Večkrat dajemo prednost bežnim trenutkom, za katere mislimo, da nam bodo zagotovili trajajočo srečo. Strah nas je, da bi iskali Resnico. Morda pa nas je še bolj strah, da bi Resnica našla nas.
V duhu resnice in zadovoljstva je tako sv. Monika umrla 27. avgusta leta 387. Stara je bila 56 let. Svojemu sinu je rekla naj si ne dela skrbi glede njenega pokopa, ampak naj se je spominja ob oltarju Gospodovem. Sveti Avguštin je pogosto ponavljal, da ga je njegova mati rodila dvakrat.
Foto: splet / Wikipedia