Obhajamo god Friderika Barage
Obhajamo god Friderika Barage
Friderik Irenej Baraga. FOTO: splet/arhiv Družine.
Friderik Irenej Baraga je bil rojen 28. junija 1797. Po koncu srednje šole je odšel na Dunaj, kjer se je vpisal na pravno fakulteto. V sebi je čutil močan klic, da postane duhovnik, a ga je njegov spovednik Klemen Dvoržak (danes že svetnik) prepričal, naj najprej končna študij.
Po končanem študiju prava se je Baraga vpisal na študij teologije in bil leta 1823 posvečen v duhovnika. Najprej je bil kaplan v župniji Šmartin pri Kranju, nato pa kaplan v Metliki, kjer je napisal zelo znan molitvenik z naslovom Dušna paša.
Velika želja, da bi odšel v misijone
Baraga si je zelo želel, da bi lahko odšel v misijone med Indijance Severne Amerike. Ta želja se mu je z dovoljenjem takratnega škofa Wolfa tudi uresničila.
Leta 1831 se je Baraga ustalil na misijonskem področju Vaganakisi, da bi tam nadaljeval že dobro vpeljano civilizacijsko in evangelizacijsko delo med maloštevilnimi Indijanci plemena Ottawa.
Leta 1835 pa je prispel med Indijance plemena Očipve, kjer je ostal vse do leta 1853. Novembra tega leta je bil posvečen za škofa v Sault Ste. Marie (Slap sv. Marije), od koder je moral z nekaj duhovniki voditi okoli 10.000 katoličanov.
Leta 1865 je prenesel sedež škofije v mesto Marquette v zvezni državi Michigan. Po težki bolezni je umrl 19. januarja 1868 in je pokopan v marquettski stolnici.
Skrbel za versko vzgojo Očipvejcev
Baraga je zaslovel predvsem po svojem prizadevanju za pokristjanjenje Očipvejcev. To pleme je takrat štelo okoli 15.000 oseb, ki so bili razseljeni na velikem območju in težko dosegljivi zaradi popolnega pomanjkanja cest in poti.
Za njihovo versko vzgojo bi bilo potrebnih vsaj kakih 50 duhovnikov, Baraga pa je sprva povsem sam nosil breme misijonarja, kulturnega delavca in zdravnika.
Svojim Očipvejcem je bil vedno blizu z verskim tiskom, ki ga je posebej zanje pripravil v njihovem jeziku. Priskrbel jim je molitvenike, katekizem in cerkvene pesmarice, pa celo slovar in slovnico.
Od časa do časa jih je tudi osebno obiskal, kolikor je bilo pač zaradi nepredstavljivih razdalj sploh mogoče, in jim delil zakramente. Nekoč je pozimi prehodil več kot 90 kilometrov neobljudene dežele, da bi krstil umirajočega otroka.
Nenehna molitev
Pri teh neverjetnih telesnih napornih mu je bila v edino uteho neomajna vera. Baraga je že kot zelo mlad duhovnik vstajal zelo zgodaj. Vsako jutro – od četrte ure dalje – je bil na kolenih, ogrnjen v svoj plašč, in se je zaupno pogovarjal s svojim Stvarnikom.
Tudi na potovanjih je venomer molil, ne glede na to, kje se je nahajal: v pragozdu, na robu jezera, sredi neurja ali v neudobni sobici, kjer je prebival.
FOTO: Tatjana Splichal.
Velika ljubezen do Jezusa in Marije
Posebno rad se je Baraga zatekal k Mariji. Nekoč je zapisal: »Neizmerno rad imam to Kraljico vseh svetnikov in jo častim, ker imam trdno upanje, da ona prosi in bo vedno prosila zame in za moj misijon pri Bogu.«
S prav posebnim zaupanjem pa se je obračal na Jezusa. Pogosto je molil: »Jezus, vedno skŕbi zame, da bom tudi jaz lahko skrbel za vse tiste, ki si jih zaupal moji skrbi. Daj, da bom vedno delal samo to, kar je tebi všeč. Jezus moj, neizmerno te ljubim!«
Strip o Baragovem življenju
O Baragovem življenju je izšlo več poljudnih in literarnih del, med njimi roman Alojza Rebule Duh Velikih jezer. Pri založbi Družina pa je nedavno izšel izviren slovenski strip o delovanju Friderika Ireneja Baraga med Indijanci ob Velikih jezerih z naslovom Baraga, Črna suknja med Indijanci. Avtor stripa Damijan Stepančič je sledil Baragovim dnevniškim zapisom in pismom ter skušal predstaviti njegovo življenje in misijonarsko delovanje.
Baragovo svetništvo
Postopek za priznanje Baragovega svetništva se je začel 17. avgusta 1972. Papež Benedikt XVI. je 10. maja 2012 podpisal odlok, s katerim je Baragu priznal junaške kreposti. Odtlej ga smemo imenovati Častitljivi Božji služabnik. Za njegovo beatifikacijo je potrebno le še priznanje čudeža na njegovo priprošnjo.
Besedilo v članku je delno povzeto po knjigi Leto svetnikov.
Preberite še:
- Sv. Štefan
- Sv. Lucija
- Sv. Barbara