Zaradi kritične prodornosti v zapor

Rodil se je leta 1932, doma je bil iz Črešnjevca pri Slovenski Bistrici, kjer je tudi pokopan. Njegov konflikt s komunistično oblastjo se je začel že v njegovih dijaških letih, ko je v glasilu Iskanja objavljal kritične članke. Kot nadobudni in nekoliko naivni mladenič je skušal izboljšati oblast.

Mladi Pučnik v zaporu. FOTO: Arhiv Družine

S tem si je nakopal težave in lahko zaključni izpit opravil šele po odsluženem vojaškem roku. Med študijem filozofije in primerjalne književnosti je sodeloval pri Reviji 57, kjer je nadaljeval s kritikami oblasti. Leta 1958 je bil zato obsojen na devet let zapora.

S trebuhom za kruhom

Izpuščen je bil po petih letih, a si zaradi novega kritičnega članka v reviji Perspektive kmalu znova nakopal dve leti zapora. Po izpustitvi je moral zapustiti družino in domovino, saj mu je tajna politična policija pojasnila, da dela zanj v Sloveniji ne bo. Preselil se je v nemški Hamburg, kjer je leta 1971 zagovarjal doktorat in postal predavatelj sociologije v Lünebergu. Srečal se je tudi z nemškimi socialdemokrati.

Uspeh v slovenski politiki

Ko so konec 80. let razmere za demokratizacijo dozorevale, se je vrnil v domovino, združil opozicijo in jo popeljal do prvenstva na prvih povojnih demokratičnih volitvah. S svojim slogom, ki so ga zaznamovali razumskost, metodičnost, usmerjenost k reševanju konfliktov, strpnost, pogum, odločnost in resnicoljubnost, je pomembno obogatil slovensko politiko. Kot voditelj Demosa in predsednik Socialdemokratske stranke Slovenije je vedel, kaj je dobro in prav, saj je bil človek jasnih načel in vrednot.

FOTO: Arhiv Družine

»Oče slovenske države«

Neuspešno je kandidiral za predsednika predsedstva Republike Slovenije, a je bil vseeno ključna osebnost slovenske osamosvojitve. Imel je nekakšen dar, da je v ključnih trenutkih na hitro sprejemal pravilne odločitve. To je še posebej prišlo prav v času osamosvajanja. Njegova izjava na večer plebiscita: »Jugoslavije ni več, gre za Slovenijo,« je postala legendarna. Leta 1992 je nekaj časa deloval kot podpredsednik vlade, med letoma 1992 in 1996 pa kot državnozborski poslanec.

FOTO: Arhiv Družine

Poimenovanja po Pučniku

Tako kot imena mnogih drugih velikih osebnosti se tudi Pučnikovo ime še danes pojavlja v različnih poimenovanjih. Po njem so med drugim poimenovani letališče, dvorana v predsedniški palači, nekaj ulic, trgov, parkov in osnovna šola v Slovenski Bistrici. O njem je bilo napisanih že več knjig. V Sloveniji je bil ustanovljen inštitut, imenovan po njem, SDS je svoj sedež poimenovala Hiša Jožeta Pučnika.

Po Jožetu Pučniku je poimenovana ena od konferenčnih dvoran v Evropskem parlamentu.

V Evropskem parlamentu so marca leta 2018 po dr. Jožetu Pučniku poimenovali eno od konferenčnih dvoran. Na simbolni ravni se je tako pridružil mnogim velikanom evropske politike. Odločitev predsedstva Evropskega parlamenta za to potezo predstavlja veliko čast za Slovenijo.

Slovesnost na Trgu republike

V počastitev 21. obletnice smrti dr. Jožeta Pučnika (1932–2003) so v Slovenski demokratski stranki (SDS) kot vsako leto tudi danes, 11. januarja 2024, na ljubljanskem Trgu republike pripravili slavnostno obeležitev spomina na življenje in zapuščino »očeta slovenskega naroda«.