Grboslovno in zastavoslovno društvo Heraldica Slovenica je lani podalo pobudo za vpis obeležja prvi slovenski zastavi na Wolfovi ulici 8 v Ljubljani v register kulturne dediščine (RKD). Januarja letos je Zavod za varstvo kulturne dediščine (ZVKDS) pobudi društva ugodil in obeležje oziroma spominsko ploščo povzel med opis varovane enote dediščine, to je hiše na Wolfovi ulici 8, ki je bila pred tem že zavarovana kot spomenik kulturne dediščine pod EID: 1-18663.

Status, kot mu pritiče

S tem dejanjem je društvo tudi v pravno-formalnem smislu poskrbelo, da je obeležje, ki ga je društvo postavilo pred četrt stoletja, leta 1998, pridobilo status, kot mu pritiče, saj gre po njegovem prepričanju pri prvem razvitju slovenske narodne zastave za enega najpomembnejših simbolnih trenutkov politične emancipacije slovenskega naroda.

Splošno prepoznan kraj posebnega pomena

»Društvo bo tudi v prihodnje skrbelo za ta pomemben kulturni spomenik in si prizadevalo, da bo to mesto postalo splošno prepoznan kraj posebnega pomena za zgodovino slovenskega naroda. S tem dejanjem je društvo tudi upravičilo svoj status nevladne organizacije v javnem interesu na področju kulture, saj med pomembne dejavnosti našega društva spada tudi skrb za kulturne spomenike,« so še zapisali v Heraldici Slovenici.

Lovro Toman prvič izobesil slovensko zastavo

Na Wolfovi ulici 8 v Ljubljani je stalno obešena zastava na mestu, kjer je slovenski domoljub Lovro Toman 7. aprila 1848 prvič izobesil slovensko narodno zastavo. V spomin na njegovo narodnobuditeljsko dejanje vsako leto 7. aprila tam zamenjajo slovensko državno zastavo. Po zaslugi Heraldice Slovenice se je ta datum od leta 1998 dalje uveljavil tudi kot dan slovenske zastave.

Tri vrste kamnov

Spominsko ploščo pod zastavo so v organizaciji društva odkrili na Prešernov dan leta 1997 na predlog znanstvenega sodelavca SAZU in pravnika Ivana Martelanca. Obeležje je oblikoval arhitekt Robert Potokar, ki je izbral tri vrste kamnov, ki izvirajo iz Slovenije in simbolizirajo barve slovenske zastave. Bel apnenec izvira iz Lipice, sivo-modri peščenjak iz Slovenske Istre in rdeči marmor iz Hotavelj. Kamni so postavljeni v različnih ravneh, kar poustvarja dinamiko valovanja zastave.