Vodilo in spodbuda je bila tudi misel papeža Frančiška: Jezus naroča, naj nikoli ne ločimo ljubezni do Boga od ljubezni do bližnjega in naj postanemo bližnji vsem (prim. Lk 10,29–37). Vsem, ne le tistim, ki so nam simpatični. Živeti kot bratje in sestre je univerzalna poklicanost, ki je zaupana vsakemu bitju.

Ljubljanski nadškof in metropolit Stanislav Zore je zbrane nagovoril in se jim zahvalil za njihovo srčnost, sočutje in pomoč ljudem v stiski:

»Dragi bratje in sestre prostovoljci. Vi ste najbližje ljudem, ki potrebujejo pomoč in prosijo zanjo. Vi se na nek način neposredno ustavljate ob ljudeh, ki ležijo ob robu poti; večkrat so na različne načine dejansko izključeni iz družbe in potisnjeni na obrobje. Nekakšni izobčenci sodobnosti, ki ima vsega dovolj, premalo pa sočutja in občutka za človeka in njegovo dostojanstvo. Zahvaljujem se vam, da v imenu Cerkve in njenega občestva vršite poslanstvo usmiljenega Samarijana. Zahvaljujem se vam, da tem ljudem ne samo nudite pomoč, ki jo potrebujejo, ampak, in to se mi zdi enako ali celo bolj pomembno, da jim znate pogledati v oči in jim na ta način vračate dostojanstvo in sprejetost, ki ju tako zelo pogrešajo. Na ta način jim postajate bližnji. In to bližnji tistim, za katere bi lahko uporabili Izaijevo besedo o trpečem služabniku: »Ni imel podobe ne lepote, da bi ga hoteli videti, ne zunanjosti, da bi si ga želeli. Bil je zaničevan in zapuščen od ljudi.« (Iz 53,2–3).

Nadškof Stanislav Zore. FOTO: Karitas

Srečanje se je nadaljevalo z druženjem in programom na Teološki fakulteti, kjer so po uvodnih pozdravih zbrani prisluhnili pevskemu nastopu dekliške skupine Obljubim, ki je s svojim žarom in sproščenostjo pritegnila vse v dvorani. Sledilo je predavanje dr. Katarine Kompan Erzar: Repatriacija družin, med kulturnim šokom, stigmo in varno pripadnostjo.

Predavanje dr. Katarine Kompan Erzar o potrebah družin, ki se preselijo v novo kulturno okolje. FOTO: Karitas

Predavateljica je izpostavila različne vidike vključevanja družin in posameznikov v novo kulturno okolje, s poudarkom na sprejemanju, razumevanju in podpori, ki jo potrebujejo. »V prvi vrsti je pomembno, da ugotovimo, kaj so dejanske potrebe teh družin, da spoznamo njihovo zgodbo ter začutimo, kako globok in težek je zanje kulturni šok, kako močno se počutijo stigmatizirani.«

Tema predavanja je v tem trenutku zelo aktualna, saj so na Škofijski karitas Ljubljana vključeni v program pomoči repatriiranim družinam iz Venezuele, hkrati pa se v zadnjem letu tako Škofijska kot številne župnijske Karitas soočajo z begunci iz Ukrajine, ki so v Sloveniji poiskali zatočišče in si pri nas vsaj začasno poskušajo ustvariti novo življenje. Ob tem se sodelavci Karitas soočajo z njihovimi zgodbami, pričakovanji, upi za prihodnost, težavami in seveda hudimi stiskami ob vključevanju v novo okolje.

Generalni tajnik ŠKL Jože Kern: Delo prostovoljcev lahko spreminja svet na bolje. FOTO: Karitas

Srečanje so zaključili s poročili o delu Škofijske in župnijskih Karitas v preteklem letu, finančnim poročilom ter poročilom s srečanj arhidiakonatov, ki so skupaj s predavanjem in drugimi strokovnimi prispevki objavljena v zborniku, v katerem se je za ves trud in opravljeno delo v preteklem letu sodelavcem ŠKL in vsem prostovoljcem ŽK zahvalil tudi generalni tajnik ŠKL Jože Kern. "Vsaka osebnost je bogastvo zase in s seboj prinaša posebne darove, načine razmišljanja in doživljanja. Tako je tudi vsaka Karitas svet zase, svet, ki ga določajo in oblikujejo njeni sodelavci s svojimi bogatimi talenti, znanji in spretnostmi. Prav je, da se tega bogastva v različnosti zavedamo, se ga veselimo in omogočamo drug drugemu prostor in zaupanje, da svojo osebnost lahko izrazi v delu in v odnosih. Darovi so zelo različni, eni so bolj v spretnostih in v ustvarjalnosti, drugi v sposobnostih komunikacije, vživljanja in razumevanja drugih, spet tretji v organizaciji in urejenem konkretnem delu. Vse je potrebno in dobrodošlo, samo dobra sprega darov in dobro povezana skupnost prostovoljcev lahko uspešno posega v svet in ga spreminja na bolje," je povedal.

Delo Škofijske karitas Ljubljana in župnijskih Karitas Ljubljanske nadškofije v letu 2022

Skupna materialna pomoč mreže Škofijske karitas Ljubljana je v preteklem letu dosegla skoraj 3.800.000 €. Med skupno 22.862 prejemnikov so razdelili za 717.336,70 kg evropske hrane, za redne prehrambene pakete pa dodatno namenili še 304.639,31 € lastnih sredstev. Prejemniki so bili deležni tudi podarjene hrane in toploteke v ocenjeni vrednosti 618.226 € ter dobrih 9 ton ozimnice v vrednosti 8.682,80 €. Poleg tega je bilo izdanih 2.112 naročilnic za oblačila, skupno je obleko in obutev preko celega leta dobilo več kot 4.300 oseb.

Finančna pomoč je vsebovala pomoč pri plačilu položnic za osnovne življenjske stroške v višini 167.309,14 € za 708 družin s 1.700 družinskimi člani, namenske pomoči v višini 33.249,26 € je bilo deležnih 12 družin, potrebovale pa so jo za plačilo terapij, zdravljenja, nakup ortopedskih pripomočkov, za ureditev kopalnice ipd. V jesenskem času, ko so se povečali stroški energentov, so z izdatnimi sredstvi pomoči v višini 72.050,63 € odgovorili tudi na te potrebe.

Posebne pozornosti in pomoči so bili deležni otroci, še posebej šolarji. Tako je v preteklem letu pomoč pri nakupu šolskih potrebščin v skupni višini 90.819,85 € prejelo kar 1.586 otrok iz 672 družin. 63 otrokom in mladostnikom ter 14 družinam s 60 družinskim člani smo omogočili letovanje na morju. Na ŠKL pa poteka tudi program botrstvo.

Polega tega na ŠKL izvajajo tudi druge programe pomoči: pomoč repatriiranim družinam iz Venezuele, pomoč beguncem, tujcem in azilantom, v katero je vključenih 454 oseb. Zaradi vojne je od konca februarja 2022 tudi v Sloveniji veliko beguncev iz Ukrajine, ŠKL jih je sprejela 982. V Logatcu imajo v hiši za deložirane osebe sedem bivalnih enot s štirinajstimi stanovalci.

Poleg tega vsako leto potekata tudi poletni in zimski tabor slepih. V preteklem letu so zaradi negotovih zdravstvenih razmer v zimskem obdobju lahko izpeljali le poletni tabor, ki se ga je udeležilo 26 slepih in slabovidnih ter njihovi spremljevalci. Po dvoletnem premoru je ponovno potekal tudi mednarodni poletni delovni tabor, v okviru katerega se je 13 dijakov ŠKG odpravilo v Bosno v župnijo Jelah, kjer so se vključili v življenje domačinov in jim pomagali pri obnovi hiš in ostali delih. Še vedno pa ŠKL podpira tudi delovanje ljudske kuhinje Jelo na kotaćima v Sarajevu.

Velik poudarek pri našem delu je vsekakor podpora in izobraževanje prostovoljcev, zato zanje redno organiziramo strokovna predavanja in izobraževanja, še posebej velja izpostaviti tradicionalne četrtkove izobraževalne večere s priznanimi strokovnjaki, januarsko izobraževalno srečanje na Viču ter izobraževanje za svetovalno pomoč.

Razdeljena pomoč župnijskih Karitas

V preteklem letu so župnijske Karitas ljubljanske nadškofije največ sredstev namenile družinam, to je 228.380,75 € za 5.463 družin. Za različne programe pomoči, v katere je bilo vključenih 9.119 otrok so namenile 128.820,14 €. Pomoč starejšim je znašala 119.105,42 €, poleg tega pa so prostovoljci Karitas na domu ali v domovih za starejše obiskali kar 8.657 starejših in zabeležili 23.002 obiska. Skupno je bilo različnih oblik pomoči in pozornosti ŽK deležnih 13.574 starejših oseb. 53.838,09 € so ŽK namenile 2.972 samskim osebam, 19.051,71 € beguncem ter 15.923,63 € brezdomcem.

Ob vsem tem pa je na ŠKL izrednega pomena in vedno bolj v ospredju tudi svetovalna dejavnost, ki jo prav tako razvijamo pri delu na župnijski ravni. Potrebe so velike, o čemer pričajo tudi številke: v preteklem letu je bilo kar 16.987 oseb deležnih pogovora in informiranja (skupaj 43.225 obravnav), 16.249 oseb laičnega svetovanja (48.889 obravnav), 2.883 oseb pa je bilo vključenih v individualno svetovanje (11.798 obravnav).

Vse te številke so mogoče in uresničljive le ob predanem, nesebičnem delu naših prostovoljcev. 3.241 jih je bilo v lanskem letu, skupaj pa so opravili 162.118 ur prostovoljnega dela.

Polona Miklič, Škofijska karitas Ljubljana