Ameriški predsednik Barack Obama je v torek zvečer v ameriškem kongresu sporočil Američanom, da bodo prišli iz sedanje krize močnejši kot kadarkoli prej. V petdesetminutnem govoru je opisal prioritete svoje administracije s poudarkom na reševanju gospodarske in finančne krize.

Obama je v uvodu dejal, da želi Američanom govoriti iskreno. Povedal je, da je gospodarski položaj zaskrbljujoč in da ni potrebno vsak dan spremljati statistike in poslušati novic, da bi vedeli, da je kriza. Čeprav je dejal, da ne želi valiti krivde na nikogar, pa je poudaril, da težave niso nastale čez noč in jih čez noč tudi ne bo moč rešiti.

Povedal je, da je kriza priložnost za postavitev temeljev dolgoročne blaginje, pri čemer je stimulacijski zakon le prvi korak, ki pa ne bo uspešen, če jim obenem ne uspe rešiti kreditne krize. Američanom, še posebej tistim, ki niso zašli v težave s hipotekarnim dolgom, je prostodušno priznal, da razume njihovo jezo zaradi pomoči tistim, ki so bili manj odgovorni, vendar pa je obenem ponovil, da bo brez sprostitve kreditnih tokov kriza še hujša.

Predsednik je poudaril, da zdaj ni čas za jezo in prepire, ampak za ukrepanje ter pozval kongres, naj mu pripravi zakon o reformi regulacijskega sistema, da se sedanja kriza več ne ponovi. V nadaljevanju je napovedal predstavitev svojega prvega proračuna, pri čemer je izpostavil tri prioritete: energijo, zdravstvo in izobraževanje. Pri tem je vsem, tudi odraslim Američanom, ponudil izziv, naj se odločijo za nadaljevanje šolanja ali usposabljanja.

Glede energetske politike je napovedal porabo 15 milijard dolarjev letno za razvoj alternativnih virov. Napovedal je porabo za učinkovitejše šolstvo in čeprav ni šel v podrobnosti, je demokrate razveselil z vztrajanjem na reformi zdravstvenega sistema, pri čemer je dejal, da je že skrajni čas, da uresničijo željo republikanskega predsednika Theodorea Roosevelta in drugih za njim, da vsak Američan dobi dostop do zdravstvenih storitev.

Ob napovedovanju novih vlaganj pa se je Obama zavzel za zmanjšanje proračunskega primanjkljaja ter dejal, da so njegovi sodelavci že našli za okrog 2000 milijard dolarjev prihrankov v naslednjih 10 letih. Šlo naj bi za črtanje porabe za Irak in ukinitev davčnih olajšav za tiste Američane, ki zaslužijo na leto več kot 250.000 dolarjev. Napovedal je ukinitev plačevanja dela kmetijskih subvencij in celo izobraževalnih programov, ki ne delujejo, kar je za demokrata novost.

Glede zunanje politike je omenil Irak in napovedal skorajšnjo odločitev o "odgovornem" umiku ameriške vojske ter dodal, da bodo prenehali s podeljevanjem pogodb brez natečaja, reformirali obrambni proračun s povišanjem plač vojakom in ukinitvijo oborožitvenih programov iz časov hladne vojne, ki jih več ne potrebujejo. Poudaril je, da ne bodo več skrivali stroškov za vojno v Iraku in Afganistanu, ampak bo njegov proračun po novem vseboval tudi te številke. V skopem delu glede zunanje politike je omenil tudi posredovanje v reševanju krize na Bližnjem vzhodu in ob omembi odločitve, da bo zaprl taborišče za osumljene teroriste v Guantanamu na Kubi, zagotovil, da Amerika ne muči.