Napovedi pristojnih niso dobre, Istra in Kras, ki se napajata iz območja Rižanskega vodovoda, se bosta morala že kmalu soočiti s pomanjkanjem pitne vode. Reka Rižana je že povsem presahnila. Vodo v vodovodu zagotavljajo s črpanjem podtalnice, del pa jo dobijo tudi iz kraškega vodovoda in hrvaške Istre.

Kdaj bodo pipe tudi dejansko suhe, v Rižanskem vodovodu ne morejo napovedati: "Ko se enačba ne bo izšla, in temu se približujemo dnevno, da ne rečem skoraj urno, takrat ne bo več vrnitve," je za Radio Slovenija neprijetno novico potrdil direktor družbe Martin Pregelj.

Odgovorno ravnanje prestavlja neizbežno

Ob izjemno slabi vremenski napovedi je začetek redukcij neizbežen. Vendar pa se lahko s spoštovanjem prepovedi čas do uvedbe lahko še nekoliko zamakne. Ko bo do redukcij prišlo, vode ne bo več na razpolago vsaj po nekaj ur na dan.

Na Rižanskem vodovodu bodo o začetku redukcij prebivalce obvestili s pomočjo zloženke z navodili, kako v tem času ravnati. Dejstvo pa je, da že po prvi prekinitvi voda iz vodovoda ne bo več varna za pitje, zato jo bo do nadaljnjega potrebno prekuhavati.

To bodo prve redukcije na obalnem območju po letu 1987. Že takrat pa je postalo jasno, da Slovenska Istra potrebuje nov vodni vir. Debate o tem se vlečejo že več kot trideset let, kljub temu pa se na območju ni zgradilo ničesar.

Okoljski minister brez idej

Prav oskrba Slovenske Istre s pitno vodo je bila tudi osrednji vzrok delovnega obiska ministra za okolje in prostor Uroša Brežana v Brkinih, na Krasu in v Istri. Ob začetku delovnega obiska se je minister ustavil ob Potoku Suhorca v Brkinih, kjer naj bi postavili velik vodni zbiralnik. Ta naj bi potem zagotavljal zalogo pitne vode čez sušne mesece.

Toda projektu, čigar umeščanje v prostor je začela prejšnja vlada, močno nasprotujejo v civilni iniciativi Ohranimo Brkine, kjer so ministra opozarjajo, da vode v strugi poleti skorajda ni:

 "Seznanil sem se z njihovim pogledom na dolgoročno rešitev vodne oskrbe Obale. Iz teh pogovorov je zaznati predvsem skrb za naravno dediščino Škocjanskih jam, ki je zaščitena pri Unescu. Sam sem pazljivo poslušal argumente in zdijo se mi taki, da jih je treba vzeti resno," je po sestanku povedal Brežan. Omenjena zajezitev bi namreč lahko zmanjšala pretok vode skozi jame.

Stroka si glede rešitev sicer ni enotna in kot je opozoril Brežan, se s tem vprašanjem ukvarjajo že več kot štirideset let. Ob tem je izrazil upanje, "da lahko tudi na podlagi takih pogovorov, kot jih imam danes, začrtamo pot k trajni rešitvi tega problema."

Kljub sestanku s civilno iniciativo pa minister danes še ni želel pokopati projekta, ki bi z zajezitvijo Suhorce in Padeža zagotovil pitno vodo za Slovensko Istro in Brkine. Za medije je tako potrdil, da se projekt priprave državnega prostorskega načrta za zajetje Suhorce nadaljuje. Obenem pa bodo v navezi z župani ter civilnimi iniciativami iskali tudi morebitne drugačne rešitve. Več občinskih svetov na območju Notranjske in Krasa omenjeni zajezitvi nasprotuje.

Suše veseli le še solinarji

Letošnja suša je seveda velik udarec za obalne prebivalce, turizem in tudi kmetijstvo. So je pa nekateri tudi veseli. Medtem ko so v lanskem letu v Sečoveljskih solinah do sredine junija uspeli pobrati manj kot trideset ton soli, bo letošnja letina povsem drugačna. Toliko soli namreč nagrabijo kar dnevno.

V Sečoveljskih solinah so tako letos pridelali kar za 1000 ton soli, kar je že skoraj polovica povprečnega letnega pridelka, ki znaša okoli 2.100 ton. Če se bo ugodno vreme nadaljevalo, pa bi lahko presegli tudi rekord iz leta 2012, ko so v solinah pridelali kar 5.670 ton soli.