Papež Frančišek je v video sporočilu nagovoril udeležence 109. zasedanja Mednarodne konference dela, ki so včeraj srečali v Ženevi, poroča Radio Vatikan. Sveti oče je izpostavil, kako nas je sedanja epidemija spomnila, da med trpečimi ni razlik in ne meja: »Vsi smo krhki in obenem zelo dragoceni. Upamo, da nas bo dogajanje okoli nas pretreslo do temeljev. Prišel je čas, da odpravimo neenakosti in ozdravimo krivice, ki ogrožajo zdravje celotne človeške družine.«

Rešitve, ki bodo pomagale zgraditi novo prihodnost dela

Konferenca je zasedala v ključnem trenutku družbene in gospodarske zgodovine, ki predstavlja resne in obsežne izzive za ves svet. Po papeževih besedah bi v tej dolgotrajni krizi morali še naprej in na poseben način skrbeti za skupno dobro. V zadnjih letih se je skrajševal delovni čas, povečala se je izguba delovnih mest, mnoge javne službe in podjetja so se znašla v velikih težavah, nekaterim je grozil popoln ali delni stečaj. Po vsem svetu smo leta 2020 doživeli izgubo delovnih mest brez primere.

Papež je povabil, naj se pri nagli vrnitvi k večji gospodarski dejavnosti ob koncu epidemije koronavirusne bolezni izogibamo pretirani osredinjenosti na korist, izolaciji in nacionalizmu, slepemu potrošništvu in zanikanju jasnih dokazov o diskriminaciji oseb. Predlaga, naj nasprotno »poiščemo rešitve, ki nam bodo pomagale zgraditi novo prihodnost dela, ki bo temeljila na dostojnih in dostojanstvenih delovnih pogojih, izhajala iz kolektivnega pogajanja in spodbujala skupno dobro, kar bo iz dela naredilo bistveno sestavino naše skrbi za družbo in stvarstvo. V tem smislu je delo resnično in bistveno človeško.«

Delavci na obrobju sveta dela

Sveti oče je poudaril, da se je treba prednostno odzvati na »delavce na robu sveta dela, ki so še vedno prizadeti zaradi koronaepidemije, ,ter navedel »nizko kvalificirane delavce, dnevne delavce, delavce v neformalnem sektorju, delavce migrante in begunce, ki opravljajo tako imenovano delo treh dimenzij: nevarno, umazano in ponižujoče«.

Med drugim je izpostavil pomanjkanje ukrepov za socialno zaščito zaradi posledic koronavirusne bolezni, kar je povzročilo večjo revščino, brezposelnost, večjo neformalnost zaposlovanja, zapozneli vstop mladih na trg dela, povečano otroško delo, trgovino z ljudmi, prehransko negotovost in večjo izpostavljenost prebivalstva okužbam.


FOTO: Jana Josif/arhiv Družine

Dialog za skupno dobro

Papež je v nadaljevanju spomnil, da Cerkev vse poziva k sodelovanju z vladami, večstranskimi organizacijami in civilno družbo, da bi »služili skupnemu dobremu in skrbeli zanj« ter zagotovili sodelovanje vseh. »Nihče ne sme biti zapostavljen v dialogu za skupno dobro, katerega cilj je predvsem vzpostaviti in utrditi mir in zaupanje med vsemi. Najranljivejši – mladi, migranti, staroselske skupnosti, revni – ne smejo ostati ob strani v dialogu, ki bi moral vključevati tudi vlade, podjetnike in delavce«. Pomembno je tudi skupno prizadevanje verskih skupnosti. Ti »dialogi za skupno dobro« so po Frančiškovem prepričanju »bistvenega pomena za dosego solidarne in trajnostne prihodnosti našega skupnega doma«, izvajati pa bi jih morali tako na ravni posameznih skupnosti kot na ravni narodne in mednarodne skupnosti.

Potrebna je temeljita reforma gospodarstva

Za poslanstvo Cerkve je tudi bistveno zagotoviti zaščito vsem, ki jo potrebujejo glede na svoje ranljivosti, kot so bolezen, starost, invalidnost, razseljenost, obrobnost ali odvisnost: »Sisteme socialne zaščite, ki se tudi sami soočajo z velikimi tveganji, je treba podpreti in razširiti, da bi zagotovili dostop do zdravstvenih storitev, hrane in osnovnih človeških potreb. Izredne razmere, kot je epidemija koronavirusne bolezni, zahtevajo posebne ukrepe pomoči. Enako pomemben je poudarek na celostnem in učinkovitem zagotavljanju oskrbe prek javnih storitev. Sistemi socialne zaščite so se morali spopasti s številnimi izzivi krize, hkrati pa so postale očitnejše njihove slabosti. Zaščito delavcev in najranljivejših oseb je treba zagotoviti s spoštovanjem njihovih temeljnih pravic, vključno s pravico do sindikatov.« Koronakriza je že prizadela najranljivejše, zato ukrepi za pospešitev okrevanja, ki se osredinjajo zgolj na gospodarske kazalce, ne bi smeli negativno vplivati nanje. Papež je poudaril, da je potrebna »temeljita reforma gospodarstva«, gospodarstvo se namreč mora spremeniti.

Frančišek je izpostavil, da si Sveti sedež že od prvega zasedanja Mednarodne konference dela zavzema za enotno ureditev, ki bi veljala za delo v vseh njegovih vidikih. Prepričan je, da lahko delo in s tem delavci računajo na jamstva in podporo, če so zaščiteni pred »igro« deregulacije. Poleg tega morajo biti pravne norme usmerjene v rast zaposlovanja, dostojno delo ter človekove pravice in dolžnosti. Vse to so nujna sredstva za človekovo blaginjo, celostni človeški razvoj in skupno dobro. Katoliška cerkev in Mednarodna konferenca dela lahko zaradi svoje različne narave in nalog še naprej izvajata svoje strategije, lahko pa tudi še naprej izkoriščata priložnosti za sodelovanje pri različnih in pomembnih dejavnostih.


FOTO: Tatjana Splichal

Pravilno razumeti delo

Po papeževem mnenju je treba za spodbujanje tega skupnega delovanja pravilno razumeti delo. Sveti oče prvi dejavnik tega razumevanja izpostavi, da »se je treba osrediniti na vse oblike dela, vključno z nestandardnimi oblikami zaposlitve«. Delo presega tisto, kar je tradicionalno znano kot »formalna zaposlitev«, zato mora Program dostojnega dela vključevati vse oblike dela.

Na drugem mestu je za pravilno razumevanje dela pomembno naslednje: če je delo odnos, mora vključevati razsežnost skrbi, brez katere ne more preživeti noben odnos. Kot je dodal Frančišek, tu ne gre le za pomoč: epidemija nas opozarja na njeno temeljno pomembnost. »Skrb gre še dlje in mora biti razsežnost vsakega dela. Delo, ki ne skrbi, ki uničuje stvarstvo, ki ogroža preživetje prihodnjih generacij, ne spoštuje dostojanstva delavcev in ne more veljati za dostojanstveno. Nasprotno pa bo delo, ki skrbi, ki prispeva k povrnitvi polnega človeškega dostojanstva, prispevalo k zagotovitvi trajnostne prihodnosti prihodnjih generacij. In v to razsežnost skrbi vstopajo na prvem mestu delavci.«

Za izhod iz sedanje krize bo poleg ustreznega razumevanja dela potreben tudi razvoj kulture solidarnosti, da bi se zoperstavili kulturi odmetavanja, ki je vzrok neenakosti in ki pesti ves svet. Da bi dosegli ta cilj, je treba ovrednotiti prispevek tistih kultur, kot so staroselske, ki so pogosto obravnavane kot obrobne, ki pa ohranjajo živo udejanjanje solidarnosti.

Velika odgovornost, a še večje dobro

Udeležencem 109. mednarodne konference dela je papež dejal, da imajo kot predstavniki uradne ustanove v svetu dela veliko priložnost, da vplivajo na procese sprememb, ki že potekajo. »Vaša odgovornost je velika, a še večje je dobro, ki ga lahko dosežete. Zato vas vabim, da se odzovete na izziv, ki je pred nami. Uveljavljeni akterji se lahko zanesejo na dediščino svoje zgodovine, ki je še vedno vir temeljnega pomena, vendar morajo v tej zgodovinski fazi ostati odprti za dinamiko družbe ter spodbujati pojav in vključevanje manj tradicionalnih in bolj obrobnih dejavnikov, ki prinašajo alternativne in inovativne spodbude.«