Papež Frančišek je na velikonočno nedeljo pozval k miru na vseh kriznih območjih v svetu, predvsem na Bližnjem Vzhodu, v Afriki in na Korejskem polotoku. V svoji velikonočni poslanici, ki jo je predstavil v navzočnosti okoli 250.000 vernikov, zbranih na Trgu sv. Petra, je Izraelce in Palestince pozval, naj ponovno pričnejo s pogajanji, da bi dokončno rešili ta spor, ki traja že predolgo časa. Sveti oče je izrazil tudi zahtevo po prenehanju nasilja v Iraku ter politični rešitvi za preizkušano sirsko ljudstvo. Obenem je obsodil sebičnost in slo po dobičku, ki ogrožata mir in človeško življenje, prav tako pa tudi trgovino z ljudmi, ki predstavlja najbolj razširjeno obliko suženjstva v 21. stoletju.

Mir ogrožata tudi nasilje, povezano s trgovino z mamili, in nepravično izkoriščanje naravnih virov, je v svoji velikonočni poslanici poudaril papež Frančišek in dodal: “Naj vstali Jezus prinese tolažbo žrtvam naravnih katastrof, iz nas pa napravi odgovorne varuhe stvarstva!”

Cerkveni poglavar je izrazil svojo zaskrbljenost zaradi položaja v Afriki, “ki je še vedno prizorišče krvavih spopadov”, in upanje, da se bodo mir, edinost in stabilnost vrnili tudi v Mali, pa tudi Nigerijo, “kjer žal ne prenehajo atentati, ki resno ogrožajo življenje tolikih nedolžnih, in kjer nemalo ljudi, celo otrok, teroristične skupine držijo kot talce.”

Papež je pozval tudi k miru v Demokratični republiki Kongo in v Centralnoafriški republiki, kjer so morali številni ljudje zapustiti svoje domove in neprestano živijo v strahu. V molitvi za mir v Aziji je sveti oče posebej izpostavil Korejski polotok, “da bi tudi tam presegli medsebojne razlike in bi dozorel obnovljeni duh sprave.”

Z vstajenjem se Jezus ni vrnil v svoje zemeljsko življenje, je poudaril papež v svojem nagovoru. Vstopil je v ‘življenje Božje milosti’ in je s tem človeštvu prinesel prihodnost upanja. Njegovo vstajenje pomeni, da je Božja ljubezen močnejša od zla in smrti, je pojasnil papež.

Jezus je umrl in vstal enkrat za vselej, je nadaljeval sveti oče. Toda moč vstajenja – prehoda iz sužnosti zla v svobodo dobrega – se mora udejanjati v vsakem času, v konkretnih okoljih našega bivanja, v našem vsakdanjem življenju. “Koliko puščav mora človek prehoditi še danes! Predvsem puščavo, ki je v njem samem, kadar mu manjka ljubezni do Boga in bližnjega, ko mu manjka zavesti, da je varuh vsega, kar nam je Stvarnik dal in nam še daje. Toda Božje usmiljenje lahko stori, da zacveti tudi najbolj suha zemlja, lahko vrne življenje tudi izsušenim kostem”, je dejal papež Frančišek.

Na Trgu sv. Petra se je ob papeževem velikonočnem blagoslovu zbrala častna četa švicarskih gardistov in italijanskih varnostnih sil. Slovesnosti so se udeležili tudi vatikanski in italijanski godbeniki. Čas med zaključkom bogoslužne slovesnosti in začetkom blagoslova ‘mestu in svetu’ je papež Fračišek izkoristil za vožnjo v odprtem vozilu med zbrano množico vernikov pred baziliko.

Za razliko od svojih predhodnikov papež Frančišek med svojim prvim velikonočnim praznovanjem v Vatikanu prazničnih želja ni izrekel v različnih jezikih. Pred podelitvijo blagoslova ‘Urbi et Orbi’ je vsem prisotnim v italijanščini še enkrat zaželel vesele velikonočne praznike, posebej pa se je zahvalil nizozemskim cvetličarjem, ki so v teh prazničnih dneh poskrbeli za cvetlično okrasje okoli papeškega oltarja in na Trgu sv. Petra.

Foto: news.va